Prodam enounčni srebrnik Titanic,

ki ga je izdala otoška državica Niue, kovala pa novozelandska kovnica New Zealand Mint.

RMS Titanic (Royal Mail Ship Titanic) je bil britanski potniški parnik, ki ga je po naročilu družbe White Star Line izdelala ladjedelnica iz Belfasta. Ob krstu, 2. aprila 1912, je bila to največja in najbolj razkošna potniška ladja na svetu. Ladja se je v zgodovino zapisala po tem, da je na krstni vožnji, v noči iz 14. na 15. april 1912, podrsala ob ledeno goro in se po skoraj triurni agoniji prelomila in potopila v dveh kosih: najprej pramec, zatem krma. Pri tem je zaradi neupoštevanja varnostnih predpisov in napačnega ravnanja posadke umrlo 1.524 ljudi, preživelo pa jih je le 705. Potopitev, za tisti čas nepotopljive ladje, predstavlja danes eno največjih pomorskih nesreč v človeški zgodovini, ki pa ni bila zaman, saj je pripomogla k povečanju varnosti na morju.
Titanik je bil načrtovan kot največji in najbolj luksuzen parnik na svetu. Skupaj s svojima sestrskima parnikoma, Olympic in Britannic, je spadal v razred Olympic. Parnik imel prostornino 46.329 bruto registrskih ton (BRT) in izpodriv več kot 52.000 ton. Ladja je bila dolga 269 m, široka 28 in visoka 53,3 m. Imela je osem palub, imenovanih: paluba čolnov (najvišje ležeča), paluba A, paluba B, C, itd. do palube G. Poganjala sta jo dva tristopenjska štirivaljna parna stroja, levi in desni s trikrakim vijakom in še nizkotlačna parna turbina, ki je lahko delovala le v smeri vožnje. Poganjala je srednji, štirikraki vijak. Skupna moč vseh treh strojev je znašala 46.000 konjskih moči (HP). Oba bočna stroja skupaj sta prispevala 30.000 konjskih moči, parna turbina v sredini pa 16.000. Paro za pogon glavnih in pomožnih strojev ter ostalih porabnikov je proizvajalo kar 29 kotlov.

Med križarjenjem je ladja dosegla hitrost 21 vozlov, ali 39 km na uro, njena največja hitrost pa je znašala 24 vozlov, ali 44,5 km na uro. Parnik je imel 3 dimnike. Četrti, zadnji, je bil le kulisa, vgrajen zaradi prestiža. Takrat je za potniške ladje veljalo, da število dimnikov kaže raven imenitnosti parnika. Na parnik bi se lahko vkrcalo do 2.566 potnikov in 892 članov posadke, skupaj 3.458 ljudi. Na tej nesrečni plovbi ladja ni bila polno zasedena. Prevažala je 2.229 ljudi in imela je zanje le 20 reševalnih čolnov. Titanic je izplul iz pristanišča Southampton opoldne 10. aprila 1912, pobral še okrog 400 potnikov v Cherbourgu v Franciji in v Queenstownu na Irskem, od koder je krenil proti New Yorku, dne 11.aprila, ob 13:30. Čez tri dni je ob 23:40 opazovalec Frederick Fleet opazil ledeno goro in o tem takoj obvestil ladijski most. Poročilo je prejel častnik James Moody in ga takoj posredoval dežurnemu častniku Murdocku. Ta je krmarju nemudoma ukazal spremeniti smer, ostro v levo, in s stroji v vzvratno. Ladja je počasi začela zavijati levo. Dežurni častnik se je trčenju z ledeno goro poizkušal izogniti tako, da bi ledeno goro zaobšel in s tem preprečil trčenje s premcem. Zaradi velike hitrosti ladje, počasne odzivnosti krmilnega mehanizma in počasne ustavitve ter vnovičnega zagona parnih strojev (turbina ni imela možnosti delovati vzvratno), se je manever ponesrečil. Ladja je zavila le toliko, da se je izognila direktnemu trčenju. Kmalu zatem je ladja zadela z desnim bokom v rob ledene gore. Led je na trupu pustil šest ozkih lukenj, ki pa skupaj niso bile večje od 1,2 kvadratnega metra. Najdaljša špranjasta luknja je znašala 12 m. Zanimivo je, da te najdaljše luknje ni naredil led, ampak je trup ob pritisku enostavno počil po šivih, ki so držali posamezne plošče skupaj. Po odkritju teh lukenj so se pojavila ugibanja o slabi izdelavi in uporabi nekvalitetnega jekla. Prav tako velja domneva, da je hotel preizkušen kapitan Edward J. Smith doseči nov rekord v prečkanju Atlantika z gigantsko ladjo tipa Olympic. Želel je, da bi na najvišjem jamboru zaplapolala zastava White Star Line. Zato je plul nekoliko severneje, da bi dosegel New York premočrtno brez zavoja na jug. Znano je tudi dejstvo, da je prejel preko 20 obvestil o prisotnosti ledenih gorá v tem področju. Zanašal se je pač na domnevno nepotopljivost prestižne ladje.

Več si preberite na internetu: RMS Titanic, iz Wikipedije, proste enciklopedije.

Tehnični podatki:
Izdajatelj: Niue
Denominacija: 2$
Leto izdaje: 2012
Teža: 31,1 g, ali 1 unčo
Kovina: srebro, čistine 999/1000
Kovnica: New Zealand Mint
Premer: 40,7 mm
Izdelava: poliran do visokega sijaja
Količina: 2.229 kosov, kolikor je bilo ljudi na krovu
Certifikat je priložen med šatuljo in okroglo kartonsko škatlo.

Kovanec se nahaja v plastični kapsuli, ta pa v šatulji, izdelani v pomanjšani obliki
Titanikovega okna.

Za stik z prodajalcem ter informacije uporabite rubriko bolhe: STOPI V STIK Z OGLAŠEVALCEM ! Možen je osebni prevzem v Ljubljani, sicer poravna poštnino kupec.