Osnovne informacije
- Vrsta ponudbe
- Prodam
- Lokacija
- Posavska, Brežice, Jesenice na Dolenjskem
- Stanje
- rabljeno
Opis oglasa
BREZPLAČNA POŠTNINA PRI NAKUPU VSAJ TREH KNJIG. (ZA NAVADNO POŠTO - TISKOVINA)
PLAČILO NA TRR.OZIROMA PO DOGOVORU.
RAZLAGA + DRAMA , 172 STRANI
SOLIDNO OHRANJENA,
POGLEJTE ŠE OSTALE MOJE KNJIGE, ČE VZAMETE VSAJ TRI IN PLAČATE NA TRR JE POŠTNINA
B R E Z P L A Č N A
LOK - JF1
Podrobni podatki
Avtor – oseba Cajnkar, Stanko
Naslov Očenaš ; Potopljeni svet / Stanko Cajnkar
Drugi naslovi Oče naš
Vrsta gradiva knjiga ; neleposlovje za odrasle
Jezik slovenski
Leto 1990
Založništvo in izdelava Celje : Mohorjeva družba, 1990 ([Ljubljana] : Učne delavnice)
Fizični opis 172 str. : avtorj. sl. ; 20 cm
Drugi avtorji – oseba Smolik, Marijan, 1928-2017
Opombe Izšlo ob devetdesetletnici pisateljevega rojstva
2.000 izv.
Spremna beseda / Marijan Smolik: str. 171-172
Bibliografija: str. 122
Nekontrolirane predmetne oznake krščanstvo / verstva / Oče naš / molitev / komentarji / razmišljanja / slovenska dramatika
UDK 248.159.1
886.3-2
COBISS.SI-ID 17533440
STANKO CAJNKAR
* 25. april 1900, Savci, † 17. januar 1977, Ljubljana
Cajnkar Stanko0Ob smrti bogoslovnega profesorja in pisatelja Stanka Cajnkarja (1977), ki je s svojimi spisi krepil moč krščanske misli pri nas, je dr. France Perko, pokojni beograjski nadškof, zapisal: "Tudi njegova zasluga je, da je Cerkev na Slovenskem uspešno prebrodila prelomno obdobje po zadnji vojni." Po sodbi mnogih je bil preveč "vprežen" v voz tedanjih oblasti. "Pravi ocenjevalec njegovega dela bo Kristus." Ob stoletnici rojstva ga predstavljamo kot plodovitega pisatelja.
Stanko Cajnkar je spomine na svoje otroštvo, mladost in šolanje opisal v povesti Križnarjevi. Rodil se je 25. aprila 1900 v vasi Savci, župnija Sv. Tomaž pri Ormožu kot prvorojenec kmečke družine z enajstimi otroki. Ljudsko šolo je obiskoval pri Sv. Tomažu; šolanje je nadaljeval na klasični gimnaziji v Mariboru, osmi razred pa je dokončal na Ptuju. Po maturi se je vpisal na Visoko bogoslovno šolo v Mariboru, kjer se je dejavno vključil v mladinsko gibanje, ki si je prizadevalo za prenovo Cerkve in verskega življenja. Spomladi leta 1926 je bil posvečen v duhovnika in po slovesni "primiciji" v domači fari je bil nekaj mesecev kaplan v Vuzenici. Zatem se je dve leti izpopolnjeval na Katoliškem inštitutu v Parizu. Po vrnitvi domov je postal profesor bibličnih ved nove zaveze v mariborskem bogoslovju. Leta 1933 je bil prestavljen na Ptuj kot profesor verouka na tamkajšnji gimnaziji. Leta 1938 je doktoriral na ljubljanski teološki fakulteti.
Cajnkar Stanko1Ob nemški zasedbi se je leta 1941 umaknil pred nacisti s Ptuja. Zatekel se je najprej v Ljubljano, od tam pa v Košano na Pivki, kjer je ostal kot kap1an do jeseni 1944, ko je odšel na osvobojeno ozemlje v Črnomelj, kjer je na gimnaziji poučeval verouk, latinščino in filozofijo. Po vojni je bil izvoljen za poslanca v ustavodajno skupščino in v svet narodov. Bil je med ustanovitelji duhovniškega društva (CMD), s katerim so tedanji oblastniki hoteli slovensko Cerkev ločiti od Rima. Jeseni 1947 je postal izredni profesor bibličnih ved na teološki fakulteti v Ljubljani, ki jo je 16 let (1950-1966) vodil kot dekan. V tem času je opravljal še številne druge funkcije. Njegove ustvarjalne načrte je 17. januarja 1977 prekrižala srčna kap.
Ko literarni zgodovinarji ocenjujejo pisateljsko delo Stanka Cajkarja, so si edini, da mu v njegovih dramah, povestih in romanih "ne gre za razpletanje nekih življenjskih zgodb, ampak za ustvarjanje okvira, v katerem on in njegovi ljudje premišljuejo in razpravljajo. Cajnkarju ne gre za zunanja dejanja, temveč za notranji svet in notranja odločanja" (Viktor Smolej). Pravi začetki njegovega pisateljevanja segajo v "ptujsko dobo" (19331941), ko je navezal stike s pisateljem Finžgarjem, urednikom Mohorjeve družbe. Za Mohorjevo revijo Mladika je napisal vrsto esejev, črtic in pogovorov, v katerih je odkrival svoje poglede na tedanji svet, poln družbenih in drugih krivic. Izšli so v knjigi Razgovori (1942).
Pri Mohorjevi so izšla skoro vsa njegova leposlovna dela. Povest V planinah (1940) je zgodba o dveh mladih ljudeh, ki se srečata v planinah, in ob njiju pisatelj razpleta svoj pogled na svet. Leta 1938 je izšla njegova drama Potopljeni svet, katere glavna oseba je duhovnik, ki se oddaljuje od vere in Cerkve, potem pa znova odkriva lepoto tega "potopljenega sveta". Med bivanjem v Košani je napisal svoje najobsežnejše delo, roman Noetova barka (1945, 1970), v katerem je upodobljena ptujska gimnazija s svojimi dijaki in profesorji pred drugo vojno. Povest Križnarjevi (1952, 1966) podaja podobo pisateljevega doma in vasi ter njegovo šolanje do nove maše. Od drugih njegovih leposlovnih del omenimo še dramo Za svobodo (1946), povest Po vrnitvi (1947), zgodovinsko povest Sloven iz Petovije (1955), ki jo je sam dramatiziral in ji dal naslov Petovijska tragedija.
Poleg Cajnkarjevega leposlovnega ustvarjanja je treba posebej omeniti njegove religiozne spise. "Umetnost mu je samo ena izmed poti za umevanje življenja, v religiozni literaturi pa teži za tem, da verska vprašanja na razumljiv in aktualen način približa sodobnemu človeku," je zapisal Jože Dolenc ob Cajnkarjevi šestdesetletnici. Po prvih stikih s Finžgarjem je Mohorjeva na njegovo pobudo ustanovila religiozno zbirko z naslovom Studenci žive vode in kot prva je v tej novi zbirki izšla Cajnkarjeva knjiga razmišljanj Luč sveti v temi (1937). V njej na kramljajoč način, dobrohotno in obzirno, podaja verske resnice. V sodobnem človeku odkriva ne ateista, marveč iskalca Boga in ga skuša razumeti. V isti zbirki je izšla tudi njegova knjiga Očenaš (1940) z izvirnimi razmišljanji o Gospodovi molitvi.
Kot strokovnjak na področju svetopisemske znanosti je z veseljem sodeloval (z uvodi) pri izdaji slovenskega Svetega pisma (Mariibor 1958-1961). Leta 1962 je izdal knjigo Misli o svetopisemskih knjiga. Veliko bogoslovnih razprav je objavil v reviji Nova pot, glasilu duhovniškega društva, katere ustanovitelj in urednik je bil. Pozorno je spremljal delo drugega vatikanskega koncila, v katerem je videl potrditev svojih pogledov in prizadevanj, in o njem napisal obsežno delo Misli o koncilu. Njegovo zadnje natisnjeno delo je dolg esej o Francu Saleškem Finžgarju. Pero se mu je ustavilo sredi pisanja spominov na svoje ustvarjalno in razgibano življenje.
PLAČILO NA TRR.OZIROMA PO DOGOVORU.
RAZLAGA + DRAMA , 172 STRANI
SOLIDNO OHRANJENA,
POGLEJTE ŠE OSTALE MOJE KNJIGE, ČE VZAMETE VSAJ TRI IN PLAČATE NA TRR JE POŠTNINA
B R E Z P L A Č N A
LOK - JF1
Podrobni podatki
Avtor – oseba Cajnkar, Stanko
Naslov Očenaš ; Potopljeni svet / Stanko Cajnkar
Drugi naslovi Oče naš
Vrsta gradiva knjiga ; neleposlovje za odrasle
Jezik slovenski
Leto 1990
Založništvo in izdelava Celje : Mohorjeva družba, 1990 ([Ljubljana] : Učne delavnice)
Fizični opis 172 str. : avtorj. sl. ; 20 cm
Drugi avtorji – oseba Smolik, Marijan, 1928-2017
Opombe Izšlo ob devetdesetletnici pisateljevega rojstva
2.000 izv.
Spremna beseda / Marijan Smolik: str. 171-172
Bibliografija: str. 122
Nekontrolirane predmetne oznake krščanstvo / verstva / Oče naš / molitev / komentarji / razmišljanja / slovenska dramatika
UDK 248.159.1
886.3-2
COBISS.SI-ID 17533440
STANKO CAJNKAR
* 25. april 1900, Savci, † 17. januar 1977, Ljubljana
Cajnkar Stanko0Ob smrti bogoslovnega profesorja in pisatelja Stanka Cajnkarja (1977), ki je s svojimi spisi krepil moč krščanske misli pri nas, je dr. France Perko, pokojni beograjski nadškof, zapisal: "Tudi njegova zasluga je, da je Cerkev na Slovenskem uspešno prebrodila prelomno obdobje po zadnji vojni." Po sodbi mnogih je bil preveč "vprežen" v voz tedanjih oblasti. "Pravi ocenjevalec njegovega dela bo Kristus." Ob stoletnici rojstva ga predstavljamo kot plodovitega pisatelja.
Stanko Cajnkar je spomine na svoje otroštvo, mladost in šolanje opisal v povesti Križnarjevi. Rodil se je 25. aprila 1900 v vasi Savci, župnija Sv. Tomaž pri Ormožu kot prvorojenec kmečke družine z enajstimi otroki. Ljudsko šolo je obiskoval pri Sv. Tomažu; šolanje je nadaljeval na klasični gimnaziji v Mariboru, osmi razred pa je dokončal na Ptuju. Po maturi se je vpisal na Visoko bogoslovno šolo v Mariboru, kjer se je dejavno vključil v mladinsko gibanje, ki si je prizadevalo za prenovo Cerkve in verskega življenja. Spomladi leta 1926 je bil posvečen v duhovnika in po slovesni "primiciji" v domači fari je bil nekaj mesecev kaplan v Vuzenici. Zatem se je dve leti izpopolnjeval na Katoliškem inštitutu v Parizu. Po vrnitvi domov je postal profesor bibličnih ved nove zaveze v mariborskem bogoslovju. Leta 1933 je bil prestavljen na Ptuj kot profesor verouka na tamkajšnji gimnaziji. Leta 1938 je doktoriral na ljubljanski teološki fakulteti.
Cajnkar Stanko1Ob nemški zasedbi se je leta 1941 umaknil pred nacisti s Ptuja. Zatekel se je najprej v Ljubljano, od tam pa v Košano na Pivki, kjer je ostal kot kap1an do jeseni 1944, ko je odšel na osvobojeno ozemlje v Črnomelj, kjer je na gimnaziji poučeval verouk, latinščino in filozofijo. Po vojni je bil izvoljen za poslanca v ustavodajno skupščino in v svet narodov. Bil je med ustanovitelji duhovniškega društva (CMD), s katerim so tedanji oblastniki hoteli slovensko Cerkev ločiti od Rima. Jeseni 1947 je postal izredni profesor bibličnih ved na teološki fakulteti v Ljubljani, ki jo je 16 let (1950-1966) vodil kot dekan. V tem času je opravljal še številne druge funkcije. Njegove ustvarjalne načrte je 17. januarja 1977 prekrižala srčna kap.
Ko literarni zgodovinarji ocenjujejo pisateljsko delo Stanka Cajkarja, so si edini, da mu v njegovih dramah, povestih in romanih "ne gre za razpletanje nekih življenjskih zgodb, ampak za ustvarjanje okvira, v katerem on in njegovi ljudje premišljuejo in razpravljajo. Cajnkarju ne gre za zunanja dejanja, temveč za notranji svet in notranja odločanja" (Viktor Smolej). Pravi začetki njegovega pisateljevanja segajo v "ptujsko dobo" (19331941), ko je navezal stike s pisateljem Finžgarjem, urednikom Mohorjeve družbe. Za Mohorjevo revijo Mladika je napisal vrsto esejev, črtic in pogovorov, v katerih je odkrival svoje poglede na tedanji svet, poln družbenih in drugih krivic. Izšli so v knjigi Razgovori (1942).
Pri Mohorjevi so izšla skoro vsa njegova leposlovna dela. Povest V planinah (1940) je zgodba o dveh mladih ljudeh, ki se srečata v planinah, in ob njiju pisatelj razpleta svoj pogled na svet. Leta 1938 je izšla njegova drama Potopljeni svet, katere glavna oseba je duhovnik, ki se oddaljuje od vere in Cerkve, potem pa znova odkriva lepoto tega "potopljenega sveta". Med bivanjem v Košani je napisal svoje najobsežnejše delo, roman Noetova barka (1945, 1970), v katerem je upodobljena ptujska gimnazija s svojimi dijaki in profesorji pred drugo vojno. Povest Križnarjevi (1952, 1966) podaja podobo pisateljevega doma in vasi ter njegovo šolanje do nove maše. Od drugih njegovih leposlovnih del omenimo še dramo Za svobodo (1946), povest Po vrnitvi (1947), zgodovinsko povest Sloven iz Petovije (1955), ki jo je sam dramatiziral in ji dal naslov Petovijska tragedija.
Poleg Cajnkarjevega leposlovnega ustvarjanja je treba posebej omeniti njegove religiozne spise. "Umetnost mu je samo ena izmed poti za umevanje življenja, v religiozni literaturi pa teži za tem, da verska vprašanja na razumljiv in aktualen način približa sodobnemu človeku," je zapisal Jože Dolenc ob Cajnkarjevi šestdesetletnici. Po prvih stikih s Finžgarjem je Mohorjeva na njegovo pobudo ustanovila religiozno zbirko z naslovom Studenci žive vode in kot prva je v tej novi zbirki izšla Cajnkarjeva knjiga razmišljanj Luč sveti v temi (1937). V njej na kramljajoč način, dobrohotno in obzirno, podaja verske resnice. V sodobnem človeku odkriva ne ateista, marveč iskalca Boga in ga skuša razumeti. V isti zbirki je izšla tudi njegova knjiga Očenaš (1940) z izvirnimi razmišljanji o Gospodovi molitvi.
Kot strokovnjak na področju svetopisemske znanosti je z veseljem sodeloval (z uvodi) pri izdaji slovenskega Svetega pisma (Mariibor 1958-1961). Leta 1962 je izdal knjigo Misli o svetopisemskih knjiga. Veliko bogoslovnih razprav je objavil v reviji Nova pot, glasilu duhovniškega društva, katere ustanovitelj in urednik je bil. Pozorno je spremljal delo drugega vatikanskega koncila, v katerem je videl potrditev svojih pogledov in prizadevanj, in o njem napisal obsežno delo Misli o koncilu. Njegovo zadnje natisnjeno delo je dolg esej o Francu Saleškem Finžgarju. Pero se mu je ustavilo sredi pisanja spominov na svoje ustvarjalno in razgibano življenje.
Zemljevid
Opomba: prikaže se približna lokacija vašega oglasa
mitjah13
Vsi oglasi tega oglaševalca
Uporabnik je telefonsko številko preveril v državi Slovenija
Uporabnik ni trgovec in zanj ne veljajo določbe EU o varstvu potrošnikov.
- Naslov: 8261 Jesenice na dolenjskem, Posavska, Slovenija
-
- Oglas je objavljen
- 28.08.2024. ob 02:02
- Do poteka še
- Oglas je prikazan
- 371 -krat
mitjah13
Vsi oglasi tega oglaševalca
Uporabnik je telefonsko številko preveril v državi Slovenija
Uporabnik ni trgovec in zanj ne veljajo določbe EU o varstvu potrošnikov.
- Naslov: 8261 Jesenice na dolenjskem, Posavska, Slovenija
-