Ta oglas ni aktiven.
Prebrskaj podobne oglase.
Osnovne informacije
- Vrsta ponudbe
- Prodam
- Lokacija
- Podravska, Majšperk, Stanečka vas
- Stanje
- novo
Opis oglasa
Prodam sadike pinije (Pinus pinea) velikosti okrog 50 cm za 15e. Sadike sem vzgojil v Halozah iz semena. Na voljo so v Majšperku (070227374). Slike so simbolične.
Verjetno ste se že kdaj peljali iz Kopra v Portorož. Na pol poti, ko se cesta prične spuščati v Strunjansko dolino, nas v poletni vročini z leve in desne strani ceste hladi prekrasen drevored 116 pinij (Pinus pinea) (https://www.youtube.com/watch?v=U21TslXxxik). Pinije so bile zasajene med leti 1920 in 1930. Danes so zaščitene ter imajo status naravnega spomenika. V devetdesetih let prejšnjega stoletja so v Strunjanu ob morski laguni Stjuža zasadili še en drevored s 116 pinijami. Lepa drevesa lahko vidimo povsod na slovenski obali. Pinija je mediteransko drevo, tako da ji nizke temperature ne odgovarjajo preveč, vendar se jih da občasno videti tudi ponekod v notranjosti Slovenije. Tako raste nekaj dreves tudi v mariborskem botaničnem vrtu (https://www.youtube.com/watch?v=KO3QpylQedM), tudi ponekod v toplejših vinorodnih legah, na primer pri prijatelju v Halozah raste eno drevo visoko okrog 3 metre. Letos bom tudi jaz zasadil nekaj dreves, eno bomo pa zasadili tudi v Arboretumu Bolfenk.
Domovina pinije so predvsem obalna področja Sredozemskega morja, od Pirenejskega polotoka, preko Apeninskega do Grčije in Turčije. Severni Jadran nekako ne velja za naravno rastišče pinij, razen otoka Mljeta. Pravzaprav je zelo težko določit njeno naravno rastišče, ker jo je človek zasajal po vsem Mediteranu. Raste na nadmorskih višinah do 1000m. Redko raste v čistih sestojih, običajno v družbi alepskega bora (Pinus halepensis), črnike (Quercus ilex), puhastega hrasta (Q.pubescens)… Če raste v čistih sestojih, so le ti zasajeni umetno za pridelavo lesa, pinjol ali za pridelavo okrasnih sadik. Temperature v Sredozemlju so pogosto poleti nad 30 C, pozimi pa le redko gredo pod 0 C, padavin pade letno od 400 – 800mm. Zaradi visoke vsebnosti smole, so pinije ogrožene zaradi gozdnih požarov.
Pinija lahko zraste do 30 m visoko, premer debla lahko doseže do 1,9 metra in starost od 200 – 250 let. Krošnja je do starosti 25 – 30 let okrogla, značilno dežnikasto krošnjo dobi šele pri 50-ih. Rdeče siva skorja je pri starejših drevesih vzdolžno razpokana in debela 2 – 10cm. Iz šopka izraščajo po 2 iglici, ki so dolge 8 – 20 cm, na drevesu ostanejo 3 – 4 leta. Značilnost pinije so mladostne ali juvenilne iglice, ki so prisotne, dokler je drevo še staro nekaj let. »Normalne« iglice se razvijejo po 5 letu starosti. Na istem drevesu so moški in ženski cvetovi ločeno, iz ženskih se po oprašitvi (apr – jun) razvijejo zelo lepi storži, ki so težki, okroglasti, smolnati, 8 – 15cm dolgi in 7 – 10cm široki. Dozorijo drugo leto, a odprejo se šele tretje leto po cvetenju. Semena imenovana pinjole so velika do 2 cm in so užitna. Drevesa prvič zarodijo med 15 in 20 letom starosti. Večina korenine ne zaide globok, v peščenih tleh pa se nekatere vendarle podajo v globino do 180cm.
Je priljubljeno pogosto sajeno okrasno drevo ob Mediteranu, tudi v Kaliforniji. Njena semena, pinjole, se uporabljajo za hrano že od antike dalje. Uporabljajo se v pekovskih in slaščičarskih izdelkih že preko 5000 let. Zelo poznana je omaka pesto, ki se pripravlja iz pinjol. Iz semen se stiska tudi olje (ca.20 e/L). Storže pobirajo med novembrom in majem, ročno ali s strojnim stresanjem. (https://www.youtube.com/watch?v=1HXeN69Czxs) Največ pridelka je pri drevesih starih med 50 in 80 let. Eno drevo lahko obrodi 10 – 40 kg storžev, včasih tudi 60kg. Kar znaša 2000 do 8000 kg storžev na hektar, od tega znašajo 15% te vrednosti semena brez lupine. Torej pri povprečnem pridelku 5000 kg storžev na hektar lahko pričakujemo 750kg čistega semena. V trgovinah sem opazil, da so pinjole zelo drage, za kilogram bo treba odšteti preko 40 evrov. Največ semen pinije so v preteklosti pridelali v Španiji in Italiji, tudi Portugalski. Tudi nekatere druge vrste borov imajo užitna semena, na primer danes zelo popularna »sibirska cedra«, ki je pravzaprav sibirski bor (Pinus cembra var. Sibirica), tudi korejski bor (P.koraiensis), Chilgoza bor (P.gerardiana) iz Pakistana... Les pinije je zelo smolnat (terpentin) in težak, rumeno rdeče barve, les ni trajen, a ga uporabljajo v gradbeništvu, za izdelavo jamborjev.. Storž pinije se je v antiki uporabljal za izdelavo palic imenovanih thyrsos, ki jo je uporabljal grški bog Dioniz. Palica je bila ovita z listi bršljana ali vinske trte, na vrhu pa je imela vedno storž pinije. Uporabljajo se pri aranžiranju in kot kurjava.
Ustrezajo ji podobna sončna rastišča kot alepskemu boru (P. halepensis). Dobro prenaša suha peščena tla, slana tla, revna tla, vroča poletja. Rada ima rahlo kisla tla, vendar bo rastla tudi na bazičnih, tudi vlažnih a dobro odcednih tleh. Tla so lahko tudi siromašna s hranili. Odpornost na nizke temperature je povezana z visoko zračno vlago pozimi, tedaj jo lahko poškodujejo že temperature do -12 C (zone 8 – 10), po drugi strani naj bi ob nizki zračni vlagi brez poškodb prenesla do – 25C. Zaradi svoje dežnikaste krošnje je občutljiva na moker sneg. Nima rad onesnaženega zraka, prav tako ji škodujejo detergenti, ki z rekami pridejo v morje. Ob izparevanju morske vode izparevajo in ob pomoči vetra zaidejo na iglice pinij ter jih zastrupljajo. Tudi kakšni hrošči se je lotijo.
Vir
https://sl.wikipedia.org/wiki/Krajinski_park_Strunjan
https://sr.wikipedia.org/sr-el/%D0%A2%D0%B8%D1%80%D1%81
Brus Robert, Drevesne vrste na Slovenskem
M.Vidaković, J.Franjić Golosjemenjaće
Enrico Banfi – Francesca Consolino BAUME IN GARTEN, PARK UND FREIER NATUR
Ulrich Hecker: Baume und Straucher
Schütt, Weisgerber, Schuck, Lang, Stimm, Roloff ENZYKLOPÄDIE DER NADELBÄUME
https://en.wikipedia.org/wiki/Pine_nut
http://www.plantsoftheworldonline.org/taxon/urn:lsid:ipni.org:names:263221-1
Imam tudi še nekaj raznoraznih sadik različnih velikosti od 20 cm do 1,3m
IGLAVCI:
Abies balsamea – balsamasta jelka: poreklo Severnae Amerika (Kanada, ZDA- Minnesota, Maine, New York…), zraste do 20m, deblo do 60cm, starost do 200 let
Abies concolor – koloradska jelka : poreklo: SEVERNA AMERIKA (Utah, Colorado, Arizona…), zraste do 50 m, deblo do 1,5m, starost do 300 let
Abies grandis – orjaška jelka: poreklo: TIHOMORSKA OBALA SEVERNE AMERIKE, višina 40-70 m, premer do 1,5 m, starost do 300 let
Abies pinsapo – španska jelka: poreklo: ŠPANIJA, MAROKO, višina 25-30 m, premer 1,4 m, starost 250 – 300 let
Calocedrus decurens – kalifornijska kalocedra: Poreklo: SEV. AMERIKA (Kalifornija, Oregon), Višina in premer: 40-60m (69m) , 3m (4,5m), Starost: 500-1000 let
Cedrus atlantica – atlaška cedra: Poreklo: MAROKO, ALŽIR, Višina: 30-35m, Premer: 1-2m, Starost: 900 let
Cedrus deodara – himalajska cedra: Poreklo: ZAHODNA HIMALAJA (Pakistan, Afganistan, Indija), Višina: 40-50m, Premer: 3m, Starost: 700 let
Cephalotaxus fortunei – kitajska patisa
Cupresus sempervirens – navadna cipresa: poreklo: SREDOZEMLJE, višina: 20 – 35m, premer: 70 – 100cm, starost: do 1000 let
Cupressus arizonica - arizonska cipresa: Poreklo: ZDA, MEHIKA, Višina: 10 – 20m, Premer: DO 80cm
Cunninghamia lanceolata – kitajska suličevka: Poreklo: KITAJSKA, VIETNAM, LAOS, Višina: 30-38m, Premer: 1-2,5m
Ginkgo biloba – dvokrpi ginko: Poreklo: KITAJSKA, Višina: do 64m, Premer: 4,45m, Starost: 1000 let
Metasequoia glyptostroboides – metasekvoja: Poreklo: KITAJSKA, Višina: 30m (60m), Premer: 2m, Starost: 450 Let
Picea pungens – bodeča smreka: Poreklo : SEVERNA AMERIKA (Idaho, Wyoming, Utah, Colorado), Višina : 25 – 30m (46m), Premer : 1,50 m, Starost : 800 Let
Picea sitchensis - sitka: Poreklo: od KALIFORNIJE do KANADE, ALJASKE, Višina: 50 – 70m (90), Premer: do 5m, Starost: do 800 let
Pinus aristata – kalifornijski resasti bor: Poreklo : SEVERNA AMERIKA (Arizona, New Mexico, Colorado), Višina : do 15 m, Premer : do 1,5m, Starost : 1500 (2480) Let
Pinus heldreichii – munika ali bosanski bor: Poreklo : BALKAN (Bosna, Makedonija, Grčija, Albanija...), JUG ITALIJE, Višina : 25-35 m, Premer : 2 m, Starost : 1000 Let
Pinus jeffreyi – japonski črni bor: Poreklo : SEVERNA AMERIKA (Kalifornija, Oregon, Nevada), Višina :40 (60)m, Premer : 1,2 (2)m, Starost: 500 Let
Pinus pinea - pinija
Pinus ponderosa – ameriški rumeni bor: Poreklo : SEVERNA AMERIKA (od Britanske Kolumbije do Mehike, Montane, Teksasa…),
Višina : 40 (70)m, Premer : 0,9-1,7m, Starost : 500 Let
Sequoiadendron giganteum - mamutovec: Poreklo :SEVERNA AMERIKA (Kalifornija), Višina : 87,2m, Premer in volumen: 11 m, 1486,9 m3, Starost : 3500 Let
Taxodium distichum – močvirska cipresa: Poreklo : SEVERNA AMERIKA (Florida, Texas, Missisipi…), Višina : 25-40m (45m), Premer : 2-3m (5m), Starost : 1700 Let
LISTAVCI
Aesculum muenchen- divji kostanj, seme nabral v Munchnu, ena druga vrsta je, samo ne vem katera
Acer burgerianum – trizobi javor
Acer elegantulum – elegantni javor: poreklo Vzhodna Kitajska, višina 15m
Acer ginnala – manđurski javor: poreklo: MONGOLIJA, KOREJA, JAPONSKA, RUSIJA, višina in premer: 3 – 10m, 20 – 40cm
Acer griseum – sivi javor: poreklo: KITAJSKA, višina in premer: 6 – 9m, do 70cm
Acer japonicum – japonski javor: Poreklo: KITAJSKA, KOREJA, Višina: 5 – 10m, Premer: 40cm
Acer macrophyllum – velikolistni javor
Acer sacharum – sladkorni javor: Poreklo: severovzhod ZDA, vzhodna Kanada, Višina in premer: 24 – 27m, 0,6 – 0,9m (1,5m), Starost: 300 – 400 let
Acer rufinerve – rdečežilni javor: Poreklo: JAPONSKA, Višina: do 8 - 15m, Premer: do 40cm
Albizia julibrisin - albicija: Poreklo: od IRANA do VZHODA KITAJSKE, Višina: 5 – 12m, Premer: do 60cm, Starost: 10 – 20 (50) let
Asimina triloba – asimina ali indijanska banana, sejanec
Betula albosinensis – kitajska rdeča breza
Betula dahurica – azijska črna breza
Caragana arborescens - karagana: Poreklo: SIBIRIJA, MONGOLIJA, KITAJSKA, KAZAHSTAN, Višina: 2 – 6m
Catalpa bignonioides – cigarovec
Cedrela toona sinensis – kitajski cedrovec: Poreklo: KITAJSKA, NEPAL, KOREJA, INDIJA, BURMA, TAJSKA, MALEZIJA, Višina: 25m, Premer: 70cm
Cercidiphyllum japonicum - cercidifil: Poreklo: KITAJSKA, JAPONSKA, Višina in premer: 10 – 45m, do 2m, Starost: 300 (500) let
Cercis chinensis – kitajski Judeževec: Poreklo: KITAJSKA, JAPONSKA, Višina: 5m, Premer: 50cm
Cercis giffithii – afganistanski judeževec
Cladrastis kentukea - kladrast: Poreklo: SEVERNA AMERIKA (Kentucky, Tennessee, Severna Karolina), Višina: 10 – 15 m, Premer: 0,5 – 2 m
Clerodendron trichotomum – navadni usodnik
Corylus colurna – turška leska
Davidia involucrata - davidija: poreklo: KITAJSKA, višina: 20 – 25m, starost: 50 -150let
Diospyros virginiana – virginski kaki
Eucommia ulmoides - gutaperčevec: Poreklo: KITAJSKA, Višina: 15m
Gleditsia traicanthos - gledičija: Poreklo: SEVERNA AMERIKA, Višina: 20 – 30m, Starost: 120 let
Halesia carolina - halezija: Poreklo: FLORIDA, ALABAMA, MISSISSIPPI, JUŽNA KAROLINA, Višina: 8 – 10m
Hovenia dulcis – rozinovo drevo: Poreklo: KITAJSKA, KOREJA, HIMALAJA, Višina: 10 – 30m
Idesia polycarpa - idezija: Poreklo: KITAJSKA, KOREJA, JAPONSKA, TAJVAN, Višina: 8 – 21m, Premer: 50cm
Juglans nigra – črni oreh
Koelreuteria paniculata – latnati mehurnik: Poreklo: SEVERNA KITAJSKA, KOREJA, Višina: 10 m, Premer: do 50cm
Lagerstroemia indica – indijska lagerstremija: Poreklo: KITAJSKA, KOREJA, JAPONSKA, INDIJA, Višina: 6m
Liquidambar styraciflua – ameriški ambrovec: Poreklo: SEVERNA AMERIKA (Florida, Teksas, New York), MEHIKA, GUTAEMALA, Višina: 20 – 35 (40m), Premer: 1 – 2m, Starost: 400 Let
Liriodendron tulipifera - tulipanovec: Domovina: SEVERNA AMERIKA (od Floride, Teksasa do Ontarija, Michigana), Višina: do 50m, premer: 1 – 3m, Starost: do 500 Let
Maackia amurensis - makija: Poreklo: RUSIJA, KITAJSKA, KOREJA, JAPONSKA, TAJVAN, Višina:10 – 15m, Premer: 60cm
Maclura pomifera – maklura ali osaški pomarančevec
Magnolia-Kind von Big dude – magnolija, sejance od sorte Big dude
Morus alba – bela murva: Poreklo: Severna KITAJSKA, Višina: do 16m, Starost: 150 let
Parrotia persica – perzijska bukev: Poreklo: IRAN, KAVKAZ, Višina: 10m, Premer: VEČDEBELNA RAST, 1m
Phellodendron amurensis – amurski plutovec: Poreklo: KITAJSKA, KOREJA, JAPONSKA, Višina: 15-25m, Premer: 60 cm, Starost: nad 100 let
Pistacia chinensis – kitajska pistacija: Poreklo: KITAJSKA, Višina: do 20m, starost: 150 let
Pseudocydonia sinensis – kitajska kutina: Poreklo: KITAJSKA, KOREJA, Višina: 10 – 18m
Ptelea trifoliata - pteleja: Poreklo: ZDA, MEHIKA, Višina: 8m
Pteroceltis tatarinowii - pteroceltis: Poreklo: KITAJSKA, Višina: do 20m, Premer: 80 – 100cm, Drugo: XUAN – papir
Pterocarya fraxinifolia – kavkaški krilati oreškar
Syringa reticulata »pekinensis« - kitajski majnik: Poreklo : Poreklo: JAPONSKA, KOREJA, KITAJSKA, višina: do 10m (15m)
Sophora japonica – japonska sofora: Poreklo : KITAJSKA, KOREJA, JAPONSKA, Višina : 10 – 30m, premer: 1m, Starost : 200 let
Styrax japonica - japonski stiraks: Poreklo: JAPONSKA, KOREJA, KITAJSKA, Višina: do 12m
Zanthoxylum americanum – ameriški zantoksil: Poreklo: CENTRALNI in VZHODNI DEL ZDA, Višina: do 10m, Premer: 15cm
Zelkova serrata – japonska zelkova
bukovjek@gmail.com
070-227-374
Majšperk
Verjetno ste se že kdaj peljali iz Kopra v Portorož. Na pol poti, ko se cesta prične spuščati v Strunjansko dolino, nas v poletni vročini z leve in desne strani ceste hladi prekrasen drevored 116 pinij (Pinus pinea) (https://www.youtube.com/watch?v=U21TslXxxik). Pinije so bile zasajene med leti 1920 in 1930. Danes so zaščitene ter imajo status naravnega spomenika. V devetdesetih let prejšnjega stoletja so v Strunjanu ob morski laguni Stjuža zasadili še en drevored s 116 pinijami. Lepa drevesa lahko vidimo povsod na slovenski obali. Pinija je mediteransko drevo, tako da ji nizke temperature ne odgovarjajo preveč, vendar se jih da občasno videti tudi ponekod v notranjosti Slovenije. Tako raste nekaj dreves tudi v mariborskem botaničnem vrtu (https://www.youtube.com/watch?v=KO3QpylQedM), tudi ponekod v toplejših vinorodnih legah, na primer pri prijatelju v Halozah raste eno drevo visoko okrog 3 metre. Letos bom tudi jaz zasadil nekaj dreves, eno bomo pa zasadili tudi v Arboretumu Bolfenk.
Domovina pinije so predvsem obalna področja Sredozemskega morja, od Pirenejskega polotoka, preko Apeninskega do Grčije in Turčije. Severni Jadran nekako ne velja za naravno rastišče pinij, razen otoka Mljeta. Pravzaprav je zelo težko določit njeno naravno rastišče, ker jo je človek zasajal po vsem Mediteranu. Raste na nadmorskih višinah do 1000m. Redko raste v čistih sestojih, običajno v družbi alepskega bora (Pinus halepensis), črnike (Quercus ilex), puhastega hrasta (Q.pubescens)… Če raste v čistih sestojih, so le ti zasajeni umetno za pridelavo lesa, pinjol ali za pridelavo okrasnih sadik. Temperature v Sredozemlju so pogosto poleti nad 30 C, pozimi pa le redko gredo pod 0 C, padavin pade letno od 400 – 800mm. Zaradi visoke vsebnosti smole, so pinije ogrožene zaradi gozdnih požarov.
Pinija lahko zraste do 30 m visoko, premer debla lahko doseže do 1,9 metra in starost od 200 – 250 let. Krošnja je do starosti 25 – 30 let okrogla, značilno dežnikasto krošnjo dobi šele pri 50-ih. Rdeče siva skorja je pri starejših drevesih vzdolžno razpokana in debela 2 – 10cm. Iz šopka izraščajo po 2 iglici, ki so dolge 8 – 20 cm, na drevesu ostanejo 3 – 4 leta. Značilnost pinije so mladostne ali juvenilne iglice, ki so prisotne, dokler je drevo še staro nekaj let. »Normalne« iglice se razvijejo po 5 letu starosti. Na istem drevesu so moški in ženski cvetovi ločeno, iz ženskih se po oprašitvi (apr – jun) razvijejo zelo lepi storži, ki so težki, okroglasti, smolnati, 8 – 15cm dolgi in 7 – 10cm široki. Dozorijo drugo leto, a odprejo se šele tretje leto po cvetenju. Semena imenovana pinjole so velika do 2 cm in so užitna. Drevesa prvič zarodijo med 15 in 20 letom starosti. Večina korenine ne zaide globok, v peščenih tleh pa se nekatere vendarle podajo v globino do 180cm.
Je priljubljeno pogosto sajeno okrasno drevo ob Mediteranu, tudi v Kaliforniji. Njena semena, pinjole, se uporabljajo za hrano že od antike dalje. Uporabljajo se v pekovskih in slaščičarskih izdelkih že preko 5000 let. Zelo poznana je omaka pesto, ki se pripravlja iz pinjol. Iz semen se stiska tudi olje (ca.20 e/L). Storže pobirajo med novembrom in majem, ročno ali s strojnim stresanjem. (https://www.youtube.com/watch?v=1HXeN69Czxs) Največ pridelka je pri drevesih starih med 50 in 80 let. Eno drevo lahko obrodi 10 – 40 kg storžev, včasih tudi 60kg. Kar znaša 2000 do 8000 kg storžev na hektar, od tega znašajo 15% te vrednosti semena brez lupine. Torej pri povprečnem pridelku 5000 kg storžev na hektar lahko pričakujemo 750kg čistega semena. V trgovinah sem opazil, da so pinjole zelo drage, za kilogram bo treba odšteti preko 40 evrov. Največ semen pinije so v preteklosti pridelali v Španiji in Italiji, tudi Portugalski. Tudi nekatere druge vrste borov imajo užitna semena, na primer danes zelo popularna »sibirska cedra«, ki je pravzaprav sibirski bor (Pinus cembra var. Sibirica), tudi korejski bor (P.koraiensis), Chilgoza bor (P.gerardiana) iz Pakistana... Les pinije je zelo smolnat (terpentin) in težak, rumeno rdeče barve, les ni trajen, a ga uporabljajo v gradbeništvu, za izdelavo jamborjev.. Storž pinije se je v antiki uporabljal za izdelavo palic imenovanih thyrsos, ki jo je uporabljal grški bog Dioniz. Palica je bila ovita z listi bršljana ali vinske trte, na vrhu pa je imela vedno storž pinije. Uporabljajo se pri aranžiranju in kot kurjava.
Ustrezajo ji podobna sončna rastišča kot alepskemu boru (P. halepensis). Dobro prenaša suha peščena tla, slana tla, revna tla, vroča poletja. Rada ima rahlo kisla tla, vendar bo rastla tudi na bazičnih, tudi vlažnih a dobro odcednih tleh. Tla so lahko tudi siromašna s hranili. Odpornost na nizke temperature je povezana z visoko zračno vlago pozimi, tedaj jo lahko poškodujejo že temperature do -12 C (zone 8 – 10), po drugi strani naj bi ob nizki zračni vlagi brez poškodb prenesla do – 25C. Zaradi svoje dežnikaste krošnje je občutljiva na moker sneg. Nima rad onesnaženega zraka, prav tako ji škodujejo detergenti, ki z rekami pridejo v morje. Ob izparevanju morske vode izparevajo in ob pomoči vetra zaidejo na iglice pinij ter jih zastrupljajo. Tudi kakšni hrošči se je lotijo.
Vir
https://sl.wikipedia.org/wiki/Krajinski_park_Strunjan
https://sr.wikipedia.org/sr-el/%D0%A2%D0%B8%D1%80%D1%81
Brus Robert, Drevesne vrste na Slovenskem
M.Vidaković, J.Franjić Golosjemenjaće
Enrico Banfi – Francesca Consolino BAUME IN GARTEN, PARK UND FREIER NATUR
Ulrich Hecker: Baume und Straucher
Schütt, Weisgerber, Schuck, Lang, Stimm, Roloff ENZYKLOPÄDIE DER NADELBÄUME
https://en.wikipedia.org/wiki/Pine_nut
http://www.plantsoftheworldonline.org/taxon/urn:lsid:ipni.org:names:263221-1
Imam tudi še nekaj raznoraznih sadik različnih velikosti od 20 cm do 1,3m
IGLAVCI:
Abies balsamea – balsamasta jelka: poreklo Severnae Amerika (Kanada, ZDA- Minnesota, Maine, New York…), zraste do 20m, deblo do 60cm, starost do 200 let
Abies concolor – koloradska jelka : poreklo: SEVERNA AMERIKA (Utah, Colorado, Arizona…), zraste do 50 m, deblo do 1,5m, starost do 300 let
Abies grandis – orjaška jelka: poreklo: TIHOMORSKA OBALA SEVERNE AMERIKE, višina 40-70 m, premer do 1,5 m, starost do 300 let
Abies pinsapo – španska jelka: poreklo: ŠPANIJA, MAROKO, višina 25-30 m, premer 1,4 m, starost 250 – 300 let
Calocedrus decurens – kalifornijska kalocedra: Poreklo: SEV. AMERIKA (Kalifornija, Oregon), Višina in premer: 40-60m (69m) , 3m (4,5m), Starost: 500-1000 let
Cedrus atlantica – atlaška cedra: Poreklo: MAROKO, ALŽIR, Višina: 30-35m, Premer: 1-2m, Starost: 900 let
Cedrus deodara – himalajska cedra: Poreklo: ZAHODNA HIMALAJA (Pakistan, Afganistan, Indija), Višina: 40-50m, Premer: 3m, Starost: 700 let
Cephalotaxus fortunei – kitajska patisa
Cupresus sempervirens – navadna cipresa: poreklo: SREDOZEMLJE, višina: 20 – 35m, premer: 70 – 100cm, starost: do 1000 let
Cupressus arizonica - arizonska cipresa: Poreklo: ZDA, MEHIKA, Višina: 10 – 20m, Premer: DO 80cm
Cunninghamia lanceolata – kitajska suličevka: Poreklo: KITAJSKA, VIETNAM, LAOS, Višina: 30-38m, Premer: 1-2,5m
Ginkgo biloba – dvokrpi ginko: Poreklo: KITAJSKA, Višina: do 64m, Premer: 4,45m, Starost: 1000 let
Metasequoia glyptostroboides – metasekvoja: Poreklo: KITAJSKA, Višina: 30m (60m), Premer: 2m, Starost: 450 Let
Picea pungens – bodeča smreka: Poreklo : SEVERNA AMERIKA (Idaho, Wyoming, Utah, Colorado), Višina : 25 – 30m (46m), Premer : 1,50 m, Starost : 800 Let
Picea sitchensis - sitka: Poreklo: od KALIFORNIJE do KANADE, ALJASKE, Višina: 50 – 70m (90), Premer: do 5m, Starost: do 800 let
Pinus aristata – kalifornijski resasti bor: Poreklo : SEVERNA AMERIKA (Arizona, New Mexico, Colorado), Višina : do 15 m, Premer : do 1,5m, Starost : 1500 (2480) Let
Pinus heldreichii – munika ali bosanski bor: Poreklo : BALKAN (Bosna, Makedonija, Grčija, Albanija...), JUG ITALIJE, Višina : 25-35 m, Premer : 2 m, Starost : 1000 Let
Pinus jeffreyi – japonski črni bor: Poreklo : SEVERNA AMERIKA (Kalifornija, Oregon, Nevada), Višina :40 (60)m, Premer : 1,2 (2)m, Starost: 500 Let
Pinus pinea - pinija
Pinus ponderosa – ameriški rumeni bor: Poreklo : SEVERNA AMERIKA (od Britanske Kolumbije do Mehike, Montane, Teksasa…),
Višina : 40 (70)m, Premer : 0,9-1,7m, Starost : 500 Let
Sequoiadendron giganteum - mamutovec: Poreklo :SEVERNA AMERIKA (Kalifornija), Višina : 87,2m, Premer in volumen: 11 m, 1486,9 m3, Starost : 3500 Let
Taxodium distichum – močvirska cipresa: Poreklo : SEVERNA AMERIKA (Florida, Texas, Missisipi…), Višina : 25-40m (45m), Premer : 2-3m (5m), Starost : 1700 Let
LISTAVCI
Aesculum muenchen- divji kostanj, seme nabral v Munchnu, ena druga vrsta je, samo ne vem katera
Acer burgerianum – trizobi javor
Acer elegantulum – elegantni javor: poreklo Vzhodna Kitajska, višina 15m
Acer ginnala – manđurski javor: poreklo: MONGOLIJA, KOREJA, JAPONSKA, RUSIJA, višina in premer: 3 – 10m, 20 – 40cm
Acer griseum – sivi javor: poreklo: KITAJSKA, višina in premer: 6 – 9m, do 70cm
Acer japonicum – japonski javor: Poreklo: KITAJSKA, KOREJA, Višina: 5 – 10m, Premer: 40cm
Acer macrophyllum – velikolistni javor
Acer sacharum – sladkorni javor: Poreklo: severovzhod ZDA, vzhodna Kanada, Višina in premer: 24 – 27m, 0,6 – 0,9m (1,5m), Starost: 300 – 400 let
Acer rufinerve – rdečežilni javor: Poreklo: JAPONSKA, Višina: do 8 - 15m, Premer: do 40cm
Albizia julibrisin - albicija: Poreklo: od IRANA do VZHODA KITAJSKE, Višina: 5 – 12m, Premer: do 60cm, Starost: 10 – 20 (50) let
Asimina triloba – asimina ali indijanska banana, sejanec
Betula albosinensis – kitajska rdeča breza
Betula dahurica – azijska črna breza
Caragana arborescens - karagana: Poreklo: SIBIRIJA, MONGOLIJA, KITAJSKA, KAZAHSTAN, Višina: 2 – 6m
Catalpa bignonioides – cigarovec
Cedrela toona sinensis – kitajski cedrovec: Poreklo: KITAJSKA, NEPAL, KOREJA, INDIJA, BURMA, TAJSKA, MALEZIJA, Višina: 25m, Premer: 70cm
Cercidiphyllum japonicum - cercidifil: Poreklo: KITAJSKA, JAPONSKA, Višina in premer: 10 – 45m, do 2m, Starost: 300 (500) let
Cercis chinensis – kitajski Judeževec: Poreklo: KITAJSKA, JAPONSKA, Višina: 5m, Premer: 50cm
Cercis giffithii – afganistanski judeževec
Cladrastis kentukea - kladrast: Poreklo: SEVERNA AMERIKA (Kentucky, Tennessee, Severna Karolina), Višina: 10 – 15 m, Premer: 0,5 – 2 m
Clerodendron trichotomum – navadni usodnik
Corylus colurna – turška leska
Davidia involucrata - davidija: poreklo: KITAJSKA, višina: 20 – 25m, starost: 50 -150let
Diospyros virginiana – virginski kaki
Eucommia ulmoides - gutaperčevec: Poreklo: KITAJSKA, Višina: 15m
Gleditsia traicanthos - gledičija: Poreklo: SEVERNA AMERIKA, Višina: 20 – 30m, Starost: 120 let
Halesia carolina - halezija: Poreklo: FLORIDA, ALABAMA, MISSISSIPPI, JUŽNA KAROLINA, Višina: 8 – 10m
Hovenia dulcis – rozinovo drevo: Poreklo: KITAJSKA, KOREJA, HIMALAJA, Višina: 10 – 30m
Idesia polycarpa - idezija: Poreklo: KITAJSKA, KOREJA, JAPONSKA, TAJVAN, Višina: 8 – 21m, Premer: 50cm
Juglans nigra – črni oreh
Koelreuteria paniculata – latnati mehurnik: Poreklo: SEVERNA KITAJSKA, KOREJA, Višina: 10 m, Premer: do 50cm
Lagerstroemia indica – indijska lagerstremija: Poreklo: KITAJSKA, KOREJA, JAPONSKA, INDIJA, Višina: 6m
Liquidambar styraciflua – ameriški ambrovec: Poreklo: SEVERNA AMERIKA (Florida, Teksas, New York), MEHIKA, GUTAEMALA, Višina: 20 – 35 (40m), Premer: 1 – 2m, Starost: 400 Let
Liriodendron tulipifera - tulipanovec: Domovina: SEVERNA AMERIKA (od Floride, Teksasa do Ontarija, Michigana), Višina: do 50m, premer: 1 – 3m, Starost: do 500 Let
Maackia amurensis - makija: Poreklo: RUSIJA, KITAJSKA, KOREJA, JAPONSKA, TAJVAN, Višina:10 – 15m, Premer: 60cm
Maclura pomifera – maklura ali osaški pomarančevec
Magnolia-Kind von Big dude – magnolija, sejance od sorte Big dude
Morus alba – bela murva: Poreklo: Severna KITAJSKA, Višina: do 16m, Starost: 150 let
Parrotia persica – perzijska bukev: Poreklo: IRAN, KAVKAZ, Višina: 10m, Premer: VEČDEBELNA RAST, 1m
Phellodendron amurensis – amurski plutovec: Poreklo: KITAJSKA, KOREJA, JAPONSKA, Višina: 15-25m, Premer: 60 cm, Starost: nad 100 let
Pistacia chinensis – kitajska pistacija: Poreklo: KITAJSKA, Višina: do 20m, starost: 150 let
Pseudocydonia sinensis – kitajska kutina: Poreklo: KITAJSKA, KOREJA, Višina: 10 – 18m
Ptelea trifoliata - pteleja: Poreklo: ZDA, MEHIKA, Višina: 8m
Pteroceltis tatarinowii - pteroceltis: Poreklo: KITAJSKA, Višina: do 20m, Premer: 80 – 100cm, Drugo: XUAN – papir
Pterocarya fraxinifolia – kavkaški krilati oreškar
Syringa reticulata »pekinensis« - kitajski majnik: Poreklo : Poreklo: JAPONSKA, KOREJA, KITAJSKA, višina: do 10m (15m)
Sophora japonica – japonska sofora: Poreklo : KITAJSKA, KOREJA, JAPONSKA, Višina : 10 – 30m, premer: 1m, Starost : 200 let
Styrax japonica - japonski stiraks: Poreklo: JAPONSKA, KOREJA, KITAJSKA, Višina: do 12m
Zanthoxylum americanum – ameriški zantoksil: Poreklo: CENTRALNI in VZHODNI DEL ZDA, Višina: do 10m, Premer: 15cm
Zelkova serrata – japonska zelkova
bukovjek@gmail.com
070-227-374
Majšperk
Zemljevid
Opomba: prikaže se približna lokacija vašega oglasa
- Oglas je objavljen
- 30.11.2024. ob 04:47
- Do poteka še
- oglas je potekel
- Oglas je prikazan
- 832 -krat