Turška leska ( Corylus colurna)

Prodam sadike turške leske višine okrog 100 cm za 20 e. Sadike sem vzgojil v Halozah iz semen. Sadike so na voljo v Majšperku (070227374). Slike so simbolične.

Sosednje glavno mesto Zagreb sem že velikokrat prehodil, predvsem parke in botanični vrt. Imajo zelo lep botanični vrt v središču mesta, ki ga je vredno obiskati, prav tako tudi nekaj zanimivih parkov in posamičnih dreves posajenih po mestu. Najprej sem raziskoval mestni predel Tuškanac, ki se nahaja na nizkem slemenu, ki se začne na začetku zagrebške glavne ulice Ilica in se postopoma dviguje proti 1030 metrov visokemu Sljemenu. Na Tuškancu je zelo veliko starih vil okrog katerih so posajena zanimiva drevesa. Veliko raste mamutovcev (S.giganteum), prav tako raste pred neko vilo edinstven primerek obalne sekvoje (S.sempervirens), za katero bi naj bilo naše celinsko podnebje prehladno. Včasih so bile te vile v lasti premožnejših meščanov, danes so v njih predvsem veleposlaništva tujih država. No, in tako sem nekega deževnega pozno jesenskega dne, med sprehodom po spodnjem delu mesta šel mimo dokaj visokega drevesa, za katerega sem na prvi pogled smatral, da je hrast ali kaj podobnega. Sploh mu nisem posvečal pozornosti, šel bi dalje, če ne bi na pločniku ležali drugačni plodovi od hrastovih. Bili so plodovi leske, lešniki. Hm, pogledal sem naokrog, da bi videl, če je v bližini kakšen grm lešnika. Ni ga bilo. Torej so lahko lešniki popadali le s tega velikega drevesa, čeprav takrat nisem vedel, da obstaja tudi vrsta leske, ki zraste v pravo drevo. Pobral sem nekaj plodov in jih spomladi posejal. Ko spoznaš novo drevesno vrsto, potem jo tudi drugod opaziš, čeprav si prej hodil mimo njih. Tako sem šele pred kratkim opazil v mariborskem parku mogočno drevo turške leske (https://www.youtube.com/watch?v=yjKyJfE4i3A), tako velike še nisem videl nikjer. Raste več debelno s premerom debla okrog 1 metra. Lep mlad drevored je zasajen tudi ob stadionu Ljudski vrt na Mladinski ulici v Mariboru, dve drevesi rasteta na Ptuju pri cerkvi Sv. Ožbalta (https://www.youtube.com/watch?v=3Ii72Ubg0NE), v Ljubljani ob Šišenski cesti, Proletarski ulici, precej dreves sem opazil tudi v Munchnu…

Domovina turške leske sega od Balkana (Bosna in Hercegovina, Romunija, Bolgarija, Srbija, Črna Gora, Makedonija, Grčija in Albanija) preko Turčije, Kavkaza do Irana, Afganistana in celo do severne indijske države Himachal Pradesh, ki leži na področju Himalaje. Ne tvori čistih sestojev, običajno je pomešana z navadno in orientalsko bukvijo (Fagus), hrastom (Quercus), gabrom (Carpinus), platano (Platanus), jelko (Abies), javorjem (Acer), jesenom (Fraxinus)… Vrsta sama ni preveč konkurenčna, prednjači predvsem na terenih, ki so za druge vrste neugodni. Najdemo jo lahko na različnih nadmorskih višinah (100 – 1400 m.n.v., izjemoma do 1700), kjer se lahko temperature za kratek spustijo celo do – 38,2 C in področjih z vsaj 500mm letnih padavin. Prvo semena turškega lešnika naj bi v Srednjo Evropo prinesli že leta 1582 iz Istanbula.

Obstaja 15 vrst les, vendar je turška leska edina drevesasta vrsta. Je listopadno drevo, ki lahko zraste 25 m visoko, včasih tudi 30 m, premer debla pa običajno do 60cm, v redkih primerih tudi do 1, 5 metra. Krošnja je v mladosti dokaj ozka in piramidne oblike, v starosti se zelo razširi. Najhitreje raste med 30 in 40 letom starosti. Lubje je sive barve, nekoliko plutasto in razpokano. Listi so zgoraj temnozeleni, srčasti, podobni naši leski, dolgi 6 – 15cm, široki 5 – 10cm. Ima srčast koreninski sistem z dobro razvito glavno korenino, ki lahko sega do globine 4 metrov, tudi v skalnatem terenu. Je enodomna vrsta. Viseči moški cvetovi so do 12 cm dolge mačice, iz ženskih cvetov pa po oploditvi do jeseni dozorijo plodovi. Cveti od februarja do aprila pred olistanjem. Plodov je običajno 5 do 8 skupaj, so bolj sploščeni in manjši (1 – 2 cm) kakor pri naši leski. Dozorevajo od septembra do oktobra. Prvič stopijo v rodnost pri starosti okrog 12 let, kasneje rodijo močneje vsako drugo, tretje ali četrto leto. Po nekaterih navedbah drevo doseže starost 200 let, po nekaterih drugih raste drevo v BIH debelo 2,4 metra in staro 460 let, o še starejšem 620 let starem drevesu poročajo iz Turčije.

Najlepše raste v globokih in svežih tleh na apnenčasti matični podlagi, na tleh s pH med 5,5 do 8. Je pa zelo prilagodljiva vrsta, ki dobro prenaša skromna rastišča, poletno sušo, po nekaterih podatkih naj bi dobro prenašala tudi večtedensko poplavljenost. Na dobrih tleh prenese več zasenčenosti, na slabših raste raje na svetlem mestu. V srednji Evropi prenese temperature od -23,4 °C do -26,0 °C.

Že stari Grki in Rimljani so poznali uporabno vrednost turške leske. Prvi jo je poimenoval rimski pesnik Vergil z besedo colurnus, kar pomeni leskov.
Plodovi se zaradi svoje majhnosti in debele lupine komercialno naj ne bi uporabljajo, čeprav nekaterih virih navajajo nasprotno. Plodove uporabljajo za proizvodnjo olja (industrija barv)in v slaščičarski industriji. Vsebujejo namreč več maščob (do 62%) in beljakovin (13 – 15 %), prav tako tudi karotena, mikrolelemntov in vitamina C od našega lešnika. Se pa uporablja turška leska predvsem kot podlaga za naš domači debelejši lešnik ali okrasne vrste, tudi zato, ker ne tvori koreninskih izrastkov.

Sadi se kot okrasno drevo širom sveta. Zelo dobro prenaša težke rastne razmere v mestnem okolju (onesnaženost, slaba tla). Tako se pogosto sadi na parkiriščih, ob pločnikih, ob cestah in avtocestah (https://www.youtube.com/watch?v=R5hKBdOXKeQ.lllllllllllč). Zaradi gostega listja zagotavlja tudi učinkovito zaščito pred hrupom.

Les turške leske imenujejo tudi kavkaški rožnati les, ki je svetlo rjave barve, pri starejših je beljava bledo rumenkaste do rdečkaste barve, črnjava pa se temnordeče. Je srednje trd, porozen, podoben lesu platane. Iz njega izdelujejo pohištvo, dobro se struži, rezbari in ima visoko kurilno vrednost. Do leta 1850 je bil les turške leske zraven tisovega na Dunaju najbolj priljubljen les za izdelavo dragocenega pohištva. Ko je tega lesa v naravnem okolju pričelo zmanjkovat, so ga nadomestili s tropskim merantijem.
Zaradi dragocenega lesa, hitre rasti in večjega prirasta od avtohtonih vrst ter prihajajočih klimatski sprememb bi jo bilo smiselno uvajat v gozdne nasade, navajajo nekateri. Njegova prednost je tudi odpornost na sušo, ne potrebuje veliko vode, odpornost na mraz, glive in insekti je ne napadajo preveč, celo divje živali ne objedajo mladja, ni invazivna vrsta in nudi prehrano divjim živalim. V 12 letih lahko v gozdu v povprečju zraste od 2,3 do 5 metrov visoko.


Viri:
https://en.wikipedia.org/wiki/Corylus_colurna
https://de.wikipedia.org/wiki/Baum-Hasel
https://rogatica-bih.blogspot.com/2015/06/stara-medvjea-lijeska-corylus-colurna-l.html?fbclid=IwAR2yyHB707Zek5Id_6SKgNtxqdkZAEJ881tbqLNd8elfYGIB91ySL1h2q00
Robert Brus ​​​​​​DREVESNE VRSTE NA SLOVENSKEM

Viri slike:
CC BY-SA 3.0, https://commons.wikimedia.org/w/index.php?curid=204756
By Wagner2005 - Own work, CC BY-SA 3.0, https://commons.wikimedia.org/w/index.php?curid=17631353
By Wagner2005 - Own work, CC BY-SA 3.0, https://commons.wikimedia.org/w/index.php?curid=17631353
By Wagner2005 - Own work, CC BY-SA 3.0, https://commons.wikimedia.org/w/index.php?curid=17631353
Von Leonhard H. - Eigenes Werk, CC BY-SA 4.0, https://commons.wikimedia.org/w/index.php?curid=66155966
Von Benutzer:Pyxlyst - Eigenes Werk (Originaltext: selbst erstellt), Gemeinfrei, https://commons.wikimedia.org/w/index.php?curid=12417749
https://www.andre-briant.fr/media/corylus_colurna_1__005851000_0904_04012015.jpg

Imam tudi še nekaj raznoraznih sadik različnih velikosti od 20 cm do 1,3m
IGLAVCI:
Abies balsamea – balsamasta jelka: poreklo Severnae Amerika (Kanada, ZDA- Minnesota, Maine, New York…), zraste do 20m, deblo do 60cm, starost do 200 let

Abies concolor – koloradska jelka : poreklo: SEVERNA AMERIKA (Utah, Colorado, Arizona…), zraste do 50 m, deblo do 1,5m, starost do 300 let

Abies grandis – orjaška jelka: poreklo: TIHOMORSKA OBALA SEVERNE AMERIKE, višina 40-70 m, premer do 1,5 m, starost do 300 let

Abies pinsapo – španska jelka: poreklo: ŠPANIJA, MAROKO, višina 25-30 m, premer 1,4 m, starost 250 – 300 let

Calocedrus decurens – kalifornijska kalocedra: Poreklo: SEV. AMERIKA (Kalifornija, Oregon), Višina in premer: 40-60m (69m) , 3m (4,5m), Starost: 500-1000 let

Cedrus atlantica – atlaška cedra: Poreklo: MAROKO, ALŽIR, Višina: 30-35m, Premer: 1-2m, Starost: 900 let

Cedrus deodara – himalajska cedra: Poreklo: ZAHODNA HIMALAJA (Pakistan, Afganistan, Indija), Višina: 40-50m, Premer: 3m, Starost: 700 let

Cephalotaxus fortunei – kitajska patisa

Cupresus sempervirens – navadna cipresa: poreklo: SREDOZEMLJE, višina: 20 – 35m, premer: 70 – 100cm, starost: do 1000 let

Cupressus arizonica - arizonska cipresa: Poreklo: ZDA, MEHIKA, Višina: 10 – 20m, Premer: DO 80cm

Cunninghamia lanceolata – kitajska suličevka: Poreklo: KITAJSKA, VIETNAM, LAOS, Višina: 30-38m, Premer: 1-2,5m
Ginkgo biloba – dvokrpi ginko: Poreklo: KITAJSKA, Višina: do 64m, Premer: 4,45m, Starost: 1000 let

Metasequoia glyptostroboides – metasekvoja: Poreklo: KITAJSKA, Višina: 30m (60m), Premer: 2m, Starost: 450 Let

Picea pungens – bodeča smreka: Poreklo : SEVERNA AMERIKA (Idaho, Wyoming, Utah, Colorado), Višina : 25 – 30m (46m), Premer : 1,50 m, Starost : 800 Let

Picea sitchensis - sitka: Poreklo: od KALIFORNIJE do KANADE, ALJASKE, Višina: 50 – 70m (90), Premer: do 5m, Starost: do 800 let

Pinus aristata – kalifornijski resasti bor: Poreklo : SEVERNA AMERIKA (Arizona, New Mexico, Colorado), Višina : do 15 m, Premer : do 1,5m, Starost : 1500 (2480) Let

Pinus heldreichii – munika ali bosanski bor: Poreklo : BALKAN (Bosna, Makedonija, Grčija, Albanija...), JUG ITALIJE, Višina : 25-35 m, Premer : 2 m, Starost : 1000 Let

Pinus jeffreyi – japonski črni bor: Poreklo : SEVERNA AMERIKA (Kalifornija, Oregon, Nevada), Višina :40 (60)m, Premer : 1,2 (2)m, Starost: 500 Let

Pinus pinea - pinija

Pinus ponderosa – ameriški rumeni bor: Poreklo : SEVERNA AMERIKA (od Britanske Kolumbije do Mehike, Montane, Teksasa…),
Višina : 40 (70)m, Premer : 0,9-1,7m, Starost : 500 Let

Sequoiadendron giganteum - mamutovec: Poreklo :SEVERNA AMERIKA (Kalifornija), Višina : 87,2m, Premer in volumen: 11 m, 1486,9 m3, Starost : 3500 Let
Taxodium distichum – močvirska cipresa: Poreklo : SEVERNA AMERIKA (Florida, Texas, Missisipi…), Višina : 25-40m (45m), Premer : 2-3m (5m), Starost : 1700 Let

LISTAVCI

Aesculum muenchen- divji kostanj, seme nabral v Munchnu, ena druga vrsta je, samo ne vem katera

Acer burgerianum – trizobi javor

Acer elegantulum – elegantni javor: poreklo Vzhodna Kitajska, višina 15m

Acer ginnala – manđurski javor: poreklo: MONGOLIJA, KOREJA, JAPONSKA, RUSIJA, višina in premer: 3 – 10m, 20 – 40cm

Acer griseum – sivi javor: poreklo: KITAJSKA, višina in premer: 6 – 9m, do 70cm

Acer japonicum – japonski javor: Poreklo: KITAJSKA, KOREJA, Višina: 5 – 10m, Premer: 40cm

Acer macrophyllum – velikolistni javor

Acer sacharum – sladkorni javor: Poreklo: severovzhod ZDA, vzhodna Kanada, Višina in premer: 24 – 27m, 0,6 – 0,9m (1,5m), Starost: 300 – 400 let

Acer rufinerve – rdečežilni javor: Poreklo: JAPONSKA, Višina: do 8 - 15m, Premer: do 40cm

Albizia julibrisin - albicija: Poreklo: od IRANA do VZHODA KITAJSKE, Višina: 5 – 12m, Premer: do 60cm, Starost: 10 – 20 (50) let

Asimina triloba – asimina ali indijanska banana, sejanec

Betula albosinensis – kitajska rdeča breza

Betula dahurica – azijska črna breza

Caragana arborescens - karagana: Poreklo: SIBIRIJA, MONGOLIJA, KITAJSKA, KAZAHSTAN, Višina: 2 – 6m

Catalpa bignonioides – cigarovec

Cedrela toona sinensis – kitajski cedrovec: Poreklo: KITAJSKA, NEPAL, KOREJA, INDIJA, BURMA, TAJSKA, MALEZIJA, Višina: 25m, Premer: 70cm

Cercidiphyllum japonicum - cercidifil: Poreklo: KITAJSKA, JAPONSKA, Višina in premer: 10 – 45m, do 2m, Starost: 300 (500) let

Cercis chinensis – kitajski Judeževec: Poreklo: KITAJSKA, JAPONSKA, Višina: 5m, Premer: 50cm

Cercis giffithii – afganistanski judeževec

Cladrastis kentukea - kladrast: Poreklo: SEVERNA AMERIKA (Kentucky, Tennessee, Severna Karolina), Višina: 10 – 15 m, Premer: 0,5 – 2 m

Clerodendron trichotomum – navadni usodnik

Corylus colurna – turška leska

Davidia involucrata - davidija: poreklo: KITAJSKA, višina: 20 – 25m, starost: 50 -150let
Diospyros virginiana – virginski kaki

Eucommia ulmoides - gutaperčevec: Poreklo: KITAJSKA, Višina: 15m

Gleditsia traicanthos - gledičija: Poreklo: SEVERNA AMERIKA, Višina: 20 – 30m, Starost: 120 let

Halesia carolina - halezija: Poreklo: FLORIDA, ALABAMA, MISSISSIPPI, JUŽNA KAROLINA, Višina: 8 – 10m

Hovenia dulcis – rozinovo drevo: Poreklo: KITAJSKA, KOREJA, HIMALAJA, Višina: 10 – 30m

Idesia polycarpa - idezija: Poreklo: KITAJSKA, KOREJA, JAPONSKA, TAJVAN, Višina: 8 – 21m, Premer: 50cm

Juglans nigra – črni oreh

Koelreuteria paniculata – latnati mehurnik: Poreklo: SEVERNA KITAJSKA, KOREJA, Višina: 10 m, Premer: do 50cm

Lagerstroemia indica – indijska lagerstremija: Poreklo: KITAJSKA, KOREJA, JAPONSKA, INDIJA, Višina: 6m

Liquidambar styraciflua – ameriški ambrovec: Poreklo: SEVERNA AMERIKA (Florida, Teksas, New York), MEHIKA, GUTAEMALA, Višina: 20 – 35 (40m), Premer: 1 – 2m, Starost: 400 Let

Liriodendron tulipifera - tulipanovec: Domovina: SEVERNA AMERIKA (od Floride, Teksasa do Ontarija, Michigana), Višina: do 50m, premer: 1 – 3m, Starost: do 500 Let

Maackia amurensis - makija: Poreklo: RUSIJA, KITAJSKA, KOREJA, JAPONSKA, TAJVAN, Višina:10 – 15m, Premer: 60cm

Maclura pomifera – maklura ali osaški pomarančevec

Magnolia-Kind von Big dude – magnolija, sejance od sorte Big dude
Morus alba – bela murva: Poreklo: Severna KITAJSKA, Višina: do 16m, Starost: 150 let

Parrotia persica – perzijska bukev: Poreklo: IRAN, KAVKAZ, Višina: 10m, Premer: VEČDEBELNA RAST, 1m

Phellodendron amurensis – amurski plutovec: Poreklo: KITAJSKA, KOREJA, JAPONSKA, Višina: 15-25m, Premer: 60 cm, Starost: nad 100 let

Pistacia chinensis – kitajska pistacija: Poreklo: KITAJSKA, Višina: do 20m, starost: 150 let

Pseudocydonia sinensis – kitajska kutina: Poreklo: KITAJSKA, KOREJA, Višina: 10 – 18m

Ptelea trifoliata - pteleja: Poreklo: ZDA, MEHIKA, Višina: 8m

Pteroceltis tatarinowii - pteroceltis: Poreklo: KITAJSKA, Višina: do 20m, Premer: 80 – 100cm, Drugo: XUAN – papir

Pterocarya fraxinifolia – kavkaški krilati oreškar

Syringa reticulata »pekinensis« - kitajski majnik: Poreklo : Poreklo: JAPONSKA, KOREJA, KITAJSKA, višina: do 10m (15m)

Sophora japonica – japonska sofora: Poreklo : KITAJSKA, KOREJA, JAPONSKA, Višina : 10 – 30m, premer: 1m, Starost : 200 let

Styrax japonica - japonski stiraks: Poreklo: JAPONSKA, KOREJA, KITAJSKA, Višina: do 12m

Zanthoxylum americanum – ameriški zantoksil: Poreklo: CENTRALNI in VZHODNI DEL ZDA, Višina: do 10m, Premer: 15cm

Zelkova serrata – japonska zelkova

bukovjek@gmail.com
070-227-374
Majšperk