Ta oglas ni aktiven.
Prebrskaj podobne oglase.
Osnovne informacije
- Vrsta ponudbe
- Prodam
- Lokacija
- Podravska, Majšperk, Stanečka vas
- Stanje
- novo
Opis oglasa
Prodam sadike turške leske višine okrog 100 cm za 20 e. Sadike sem vzgojil v Halozah iz semen. Sadike so na voljo v Majšperku (070227374). Slike so simbolične.
Sosednje glavno mesto Zagreb sem že velikokrat prehodil, predvsem parke in botanični vrt. Imajo zelo lep botanični vrt v središču mesta, ki ga je vredno obiskati, prav tako tudi nekaj zanimivih parkov in posamičnih dreves posajenih po mestu. Najprej sem raziskoval mestni predel Tuškanac, ki se nahaja na nizkem slemenu, ki se začne na začetku zagrebške glavne ulice Ilica in se postopoma dviguje proti 1030 metrov visokemu Sljemenu. Na Tuškancu je zelo veliko starih vil okrog katerih so posajena zanimiva drevesa. Veliko raste mamutovcev (S.giganteum), prav tako raste pred neko vilo edinstven primerek obalne sekvoje (S.sempervirens), za katero bi naj bilo naše celinsko podnebje prehladno. Včasih so bile te vile v lasti premožnejših meščanov, danes so v njih predvsem veleposlaništva tujih država. No, in tako sem nekega deževnega pozno jesenskega dne, med sprehodom po spodnjem delu mesta šel mimo dokaj visokega drevesa, za katerega sem na prvi pogled smatral, da je hrast ali kaj podobnega. Sploh mu nisem posvečal pozornosti, šel bi dalje, če ne bi na pločniku ležali drugačni plodovi od hrastovih. Bili so plodovi leske, lešniki. Hm, pogledal sem naokrog, da bi videl, če je v bližini kakšen grm lešnika. Ni ga bilo. Torej so lahko lešniki popadali le s tega velikega drevesa, čeprav takrat nisem vedel, da obstaja tudi vrsta leske, ki zraste v pravo drevo. Pobral sem nekaj plodov in jih spomladi posejal. Ko spoznaš novo drevesno vrsto, potem jo tudi drugod opaziš, čeprav si prej hodil mimo njih. Tako sem šele pred kratkim opazil v mariborskem parku mogočno drevo turške leske (https://www.youtube.com/watch?v=yjKyJfE4i3A), tako velike še nisem videl nikjer. Raste več debelno s premerom debla okrog 1 metra. Lep mlad drevored je zasajen tudi ob stadionu Ljudski vrt na Mladinski ulici v Mariboru, dve drevesi rasteta na Ptuju pri cerkvi Sv. Ožbalta (https://www.youtube.com/watch?v=3Ii72Ubg0NE), v Ljubljani ob Šišenski cesti, Proletarski ulici, precej dreves sem opazil tudi v Munchnu…
Domovina turške leske sega od Balkana (Bosna in Hercegovina, Romunija, Bolgarija, Srbija, Črna Gora, Makedonija, Grčija in Albanija) preko Turčije, Kavkaza do Irana, Afganistana in celo do severne indijske države Himachal Pradesh, ki leži na področju Himalaje. Ne tvori čistih sestojev, običajno je pomešana z navadno in orientalsko bukvijo (Fagus), hrastom (Quercus), gabrom (Carpinus), platano (Platanus), jelko (Abies), javorjem (Acer), jesenom (Fraxinus)… Vrsta sama ni preveč konkurenčna, prednjači predvsem na terenih, ki so za druge vrste neugodni. Najdemo jo lahko na različnih nadmorskih višinah (100 – 1400 m.n.v., izjemoma do 1700), kjer se lahko temperature za kratek spustijo celo do – 38,2 C in področjih z vsaj 500mm letnih padavin. Prvo semena turškega lešnika naj bi v Srednjo Evropo prinesli že leta 1582 iz Istanbula.
Obstaja 15 vrst les, vendar je turška leska edina drevesasta vrsta. Je listopadno drevo, ki lahko zraste 25 m visoko, včasih tudi 30 m, premer debla pa običajno do 60cm, v redkih primerih tudi do 1, 5 metra. Krošnja je v mladosti dokaj ozka in piramidne oblike, v starosti se zelo razširi. Najhitreje raste med 30 in 40 letom starosti. Lubje je sive barve, nekoliko plutasto in razpokano. Listi so zgoraj temnozeleni, srčasti, podobni naši leski, dolgi 6 – 15cm, široki 5 – 10cm. Ima srčast koreninski sistem z dobro razvito glavno korenino, ki lahko sega do globine 4 metrov, tudi v skalnatem terenu. Je enodomna vrsta. Viseči moški cvetovi so do 12 cm dolge mačice, iz ženskih cvetov pa po oploditvi do jeseni dozorijo plodovi. Cveti od februarja do aprila pred olistanjem. Plodov je običajno 5 do 8 skupaj, so bolj sploščeni in manjši (1 – 2 cm) kakor pri naši leski. Dozorevajo od septembra do oktobra. Prvič stopijo v rodnost pri starosti okrog 12 let, kasneje rodijo močneje vsako drugo, tretje ali četrto leto. Po nekaterih navedbah drevo doseže starost 200 let, po nekaterih drugih raste drevo v BIH debelo 2,4 metra in staro 460 let, o še starejšem 620 let starem drevesu poročajo iz Turčije.
Najlepše raste v globokih in svežih tleh na apnenčasti matični podlagi, na tleh s pH med 5,5 do 8. Je pa zelo prilagodljiva vrsta, ki dobro prenaša skromna rastišča, poletno sušo, po nekaterih podatkih naj bi dobro prenašala tudi večtedensko poplavljenost. Na dobrih tleh prenese več zasenčenosti, na slabših raste raje na svetlem mestu. V srednji Evropi prenese temperature od -23,4 °C do -26,0 °C.
Že stari Grki in Rimljani so poznali uporabno vrednost turške leske. Prvi jo je poimenoval rimski pesnik Vergil z besedo colurnus, kar pomeni leskov.
Plodovi se zaradi svoje majhnosti in debele lupine komercialno naj ne bi uporabljajo, čeprav nekaterih virih navajajo nasprotno. Plodove uporabljajo za proizvodnjo olja (industrija barv)in v slaščičarski industriji. Vsebujejo namreč več maščob (do 62%) in beljakovin (13 – 15 %), prav tako tudi karotena, mikrolelemntov in vitamina C od našega lešnika. Se pa uporablja turška leska predvsem kot podlaga za naš domači debelejši lešnik ali okrasne vrste, tudi zato, ker ne tvori koreninskih izrastkov.
Sadi se kot okrasno drevo širom sveta. Zelo dobro prenaša težke rastne razmere v mestnem okolju (onesnaženost, slaba tla). Tako se pogosto sadi na parkiriščih, ob pločnikih, ob cestah in avtocestah (https://www.youtube.com/watch?v=R5hKBdOXKeQ.lllllllllllč). Zaradi gostega listja zagotavlja tudi učinkovito zaščito pred hrupom.
Les turške leske imenujejo tudi kavkaški rožnati les, ki je svetlo rjave barve, pri starejših je beljava bledo rumenkaste do rdečkaste barve, črnjava pa se temnordeče. Je srednje trd, porozen, podoben lesu platane. Iz njega izdelujejo pohištvo, dobro se struži, rezbari in ima visoko kurilno vrednost. Do leta 1850 je bil les turške leske zraven tisovega na Dunaju najbolj priljubljen les za izdelavo dragocenega pohištva. Ko je tega lesa v naravnem okolju pričelo zmanjkovat, so ga nadomestili s tropskim merantijem.
Zaradi dragocenega lesa, hitre rasti in večjega prirasta od avtohtonih vrst ter prihajajočih klimatski sprememb bi jo bilo smiselno uvajat v gozdne nasade, navajajo nekateri. Njegova prednost je tudi odpornost na sušo, ne potrebuje veliko vode, odpornost na mraz, glive in insekti je ne napadajo preveč, celo divje živali ne objedajo mladja, ni invazivna vrsta in nudi prehrano divjim živalim. V 12 letih lahko v gozdu v povprečju zraste od 2,3 do 5 metrov visoko.
Viri:
https://en.wikipedia.org/wiki/Corylus_colurna
https://de.wikipedia.org/wiki/Baum-Hasel
https://rogatica-bih.blogspot.com/2015/06/stara-medvjea-lijeska-corylus-colurna-l.html?fbclid=IwAR2yyHB707Zek5Id_6SKgNtxqdkZAEJ881tbqLNd8elfYGIB91ySL1h2q00
Robert Brus DREVESNE VRSTE NA SLOVENSKEM
Viri slike:
CC BY-SA 3.0, https://commons.wikimedia.org/w/index.php?curid=204756
By Wagner2005 - Own work, CC BY-SA 3.0, https://commons.wikimedia.org/w/index.php?curid=17631353
By Wagner2005 - Own work, CC BY-SA 3.0, https://commons.wikimedia.org/w/index.php?curid=17631353
By Wagner2005 - Own work, CC BY-SA 3.0, https://commons.wikimedia.org/w/index.php?curid=17631353
Von Leonhard H. - Eigenes Werk, CC BY-SA 4.0, https://commons.wikimedia.org/w/index.php?curid=66155966
Von Benutzer:Pyxlyst - Eigenes Werk (Originaltext: selbst erstellt), Gemeinfrei, https://commons.wikimedia.org/w/index.php?curid=12417749
https://www.andre-briant.fr/media/corylus_colurna_1__005851000_0904_04012015.jpg
Imam tudi še nekaj raznoraznih sadik različnih velikosti od 20 cm do 1,3m
IGLAVCI:
Abies balsamea – balsamasta jelka: poreklo Severnae Amerika (Kanada, ZDA- Minnesota, Maine, New York…), zraste do 20m, deblo do 60cm, starost do 200 let
Abies concolor – koloradska jelka : poreklo: SEVERNA AMERIKA (Utah, Colorado, Arizona…), zraste do 50 m, deblo do 1,5m, starost do 300 let
Abies grandis – orjaška jelka: poreklo: TIHOMORSKA OBALA SEVERNE AMERIKE, višina 40-70 m, premer do 1,5 m, starost do 300 let
Abies pinsapo – španska jelka: poreklo: ŠPANIJA, MAROKO, višina 25-30 m, premer 1,4 m, starost 250 – 300 let
Calocedrus decurens – kalifornijska kalocedra: Poreklo: SEV. AMERIKA (Kalifornija, Oregon), Višina in premer: 40-60m (69m) , 3m (4,5m), Starost: 500-1000 let
Cedrus atlantica – atlaška cedra: Poreklo: MAROKO, ALŽIR, Višina: 30-35m, Premer: 1-2m, Starost: 900 let
Cedrus deodara – himalajska cedra: Poreklo: ZAHODNA HIMALAJA (Pakistan, Afganistan, Indija), Višina: 40-50m, Premer: 3m, Starost: 700 let
Cephalotaxus fortunei – kitajska patisa
Cupresus sempervirens – navadna cipresa: poreklo: SREDOZEMLJE, višina: 20 – 35m, premer: 70 – 100cm, starost: do 1000 let
Cupressus arizonica - arizonska cipresa: Poreklo: ZDA, MEHIKA, Višina: 10 – 20m, Premer: DO 80cm
Cunninghamia lanceolata – kitajska suličevka: Poreklo: KITAJSKA, VIETNAM, LAOS, Višina: 30-38m, Premer: 1-2,5m
Ginkgo biloba – dvokrpi ginko: Poreklo: KITAJSKA, Višina: do 64m, Premer: 4,45m, Starost: 1000 let
Metasequoia glyptostroboides – metasekvoja: Poreklo: KITAJSKA, Višina: 30m (60m), Premer: 2m, Starost: 450 Let
Picea pungens – bodeča smreka: Poreklo : SEVERNA AMERIKA (Idaho, Wyoming, Utah, Colorado), Višina : 25 – 30m (46m), Premer : 1,50 m, Starost : 800 Let
Picea sitchensis - sitka: Poreklo: od KALIFORNIJE do KANADE, ALJASKE, Višina: 50 – 70m (90), Premer: do 5m, Starost: do 800 let
Pinus aristata – kalifornijski resasti bor: Poreklo : SEVERNA AMERIKA (Arizona, New Mexico, Colorado), Višina : do 15 m, Premer : do 1,5m, Starost : 1500 (2480) Let
Pinus heldreichii – munika ali bosanski bor: Poreklo : BALKAN (Bosna, Makedonija, Grčija, Albanija...), JUG ITALIJE, Višina : 25-35 m, Premer : 2 m, Starost : 1000 Let
Pinus jeffreyi – japonski črni bor: Poreklo : SEVERNA AMERIKA (Kalifornija, Oregon, Nevada), Višina :40 (60)m, Premer : 1,2 (2)m, Starost: 500 Let
Pinus pinea - pinija
Pinus ponderosa – ameriški rumeni bor: Poreklo : SEVERNA AMERIKA (od Britanske Kolumbije do Mehike, Montane, Teksasa…),
Višina : 40 (70)m, Premer : 0,9-1,7m, Starost : 500 Let
Sequoiadendron giganteum - mamutovec: Poreklo :SEVERNA AMERIKA (Kalifornija), Višina : 87,2m, Premer in volumen: 11 m, 1486,9 m3, Starost : 3500 Let
Taxodium distichum – močvirska cipresa: Poreklo : SEVERNA AMERIKA (Florida, Texas, Missisipi…), Višina : 25-40m (45m), Premer : 2-3m (5m), Starost : 1700 Let
LISTAVCI
Aesculum muenchen- divji kostanj, seme nabral v Munchnu, ena druga vrsta je, samo ne vem katera
Acer burgerianum – trizobi javor
Acer elegantulum – elegantni javor: poreklo Vzhodna Kitajska, višina 15m
Acer ginnala – manđurski javor: poreklo: MONGOLIJA, KOREJA, JAPONSKA, RUSIJA, višina in premer: 3 – 10m, 20 – 40cm
Acer griseum – sivi javor: poreklo: KITAJSKA, višina in premer: 6 – 9m, do 70cm
Acer japonicum – japonski javor: Poreklo: KITAJSKA, KOREJA, Višina: 5 – 10m, Premer: 40cm
Acer macrophyllum – velikolistni javor
Acer sacharum – sladkorni javor: Poreklo: severovzhod ZDA, vzhodna Kanada, Višina in premer: 24 – 27m, 0,6 – 0,9m (1,5m), Starost: 300 – 400 let
Acer rufinerve – rdečežilni javor: Poreklo: JAPONSKA, Višina: do 8 - 15m, Premer: do 40cm
Albizia julibrisin - albicija: Poreklo: od IRANA do VZHODA KITAJSKE, Višina: 5 – 12m, Premer: do 60cm, Starost: 10 – 20 (50) let
Asimina triloba – asimina ali indijanska banana, sejanec
Betula albosinensis – kitajska rdeča breza
Betula dahurica – azijska črna breza
Caragana arborescens - karagana: Poreklo: SIBIRIJA, MONGOLIJA, KITAJSKA, KAZAHSTAN, Višina: 2 – 6m
Catalpa bignonioides – cigarovec
Cedrela toona sinensis – kitajski cedrovec: Poreklo: KITAJSKA, NEPAL, KOREJA, INDIJA, BURMA, TAJSKA, MALEZIJA, Višina: 25m, Premer: 70cm
Cercidiphyllum japonicum - cercidifil: Poreklo: KITAJSKA, JAPONSKA, Višina in premer: 10 – 45m, do 2m, Starost: 300 (500) let
Cercis chinensis – kitajski Judeževec: Poreklo: KITAJSKA, JAPONSKA, Višina: 5m, Premer: 50cm
Cercis giffithii – afganistanski judeževec
Cladrastis kentukea - kladrast: Poreklo: SEVERNA AMERIKA (Kentucky, Tennessee, Severna Karolina), Višina: 10 – 15 m, Premer: 0,5 – 2 m
Clerodendron trichotomum – navadni usodnik
Corylus colurna – turška leska
Davidia involucrata - davidija: poreklo: KITAJSKA, višina: 20 – 25m, starost: 50 -150let
Diospyros virginiana – virginski kaki
Eucommia ulmoides - gutaperčevec: Poreklo: KITAJSKA, Višina: 15m
Gleditsia traicanthos - gledičija: Poreklo: SEVERNA AMERIKA, Višina: 20 – 30m, Starost: 120 let
Halesia carolina - halezija: Poreklo: FLORIDA, ALABAMA, MISSISSIPPI, JUŽNA KAROLINA, Višina: 8 – 10m
Hovenia dulcis – rozinovo drevo: Poreklo: KITAJSKA, KOREJA, HIMALAJA, Višina: 10 – 30m
Idesia polycarpa - idezija: Poreklo: KITAJSKA, KOREJA, JAPONSKA, TAJVAN, Višina: 8 – 21m, Premer: 50cm
Juglans nigra – črni oreh
Koelreuteria paniculata – latnati mehurnik: Poreklo: SEVERNA KITAJSKA, KOREJA, Višina: 10 m, Premer: do 50cm
Lagerstroemia indica – indijska lagerstremija: Poreklo: KITAJSKA, KOREJA, JAPONSKA, INDIJA, Višina: 6m
Liquidambar styraciflua – ameriški ambrovec: Poreklo: SEVERNA AMERIKA (Florida, Teksas, New York), MEHIKA, GUTAEMALA, Višina: 20 – 35 (40m), Premer: 1 – 2m, Starost: 400 Let
Liriodendron tulipifera - tulipanovec: Domovina: SEVERNA AMERIKA (od Floride, Teksasa do Ontarija, Michigana), Višina: do 50m, premer: 1 – 3m, Starost: do 500 Let
Maackia amurensis - makija: Poreklo: RUSIJA, KITAJSKA, KOREJA, JAPONSKA, TAJVAN, Višina:10 – 15m, Premer: 60cm
Maclura pomifera – maklura ali osaški pomarančevec
Magnolia-Kind von Big dude – magnolija, sejance od sorte Big dude
Morus alba – bela murva: Poreklo: Severna KITAJSKA, Višina: do 16m, Starost: 150 let
Parrotia persica – perzijska bukev: Poreklo: IRAN, KAVKAZ, Višina: 10m, Premer: VEČDEBELNA RAST, 1m
Phellodendron amurensis – amurski plutovec: Poreklo: KITAJSKA, KOREJA, JAPONSKA, Višina: 15-25m, Premer: 60 cm, Starost: nad 100 let
Pistacia chinensis – kitajska pistacija: Poreklo: KITAJSKA, Višina: do 20m, starost: 150 let
Pseudocydonia sinensis – kitajska kutina: Poreklo: KITAJSKA, KOREJA, Višina: 10 – 18m
Ptelea trifoliata - pteleja: Poreklo: ZDA, MEHIKA, Višina: 8m
Pteroceltis tatarinowii - pteroceltis: Poreklo: KITAJSKA, Višina: do 20m, Premer: 80 – 100cm, Drugo: XUAN – papir
Pterocarya fraxinifolia – kavkaški krilati oreškar
Syringa reticulata »pekinensis« - kitajski majnik: Poreklo : Poreklo: JAPONSKA, KOREJA, KITAJSKA, višina: do 10m (15m)
Sophora japonica – japonska sofora: Poreklo : KITAJSKA, KOREJA, JAPONSKA, Višina : 10 – 30m, premer: 1m, Starost : 200 let
Styrax japonica - japonski stiraks: Poreklo: JAPONSKA, KOREJA, KITAJSKA, Višina: do 12m
Zanthoxylum americanum – ameriški zantoksil: Poreklo: CENTRALNI in VZHODNI DEL ZDA, Višina: do 10m, Premer: 15cm
Zelkova serrata – japonska zelkova
bukovjek@gmail.com
070-227-374
Majšperk
Sosednje glavno mesto Zagreb sem že velikokrat prehodil, predvsem parke in botanični vrt. Imajo zelo lep botanični vrt v središču mesta, ki ga je vredno obiskati, prav tako tudi nekaj zanimivih parkov in posamičnih dreves posajenih po mestu. Najprej sem raziskoval mestni predel Tuškanac, ki se nahaja na nizkem slemenu, ki se začne na začetku zagrebške glavne ulice Ilica in se postopoma dviguje proti 1030 metrov visokemu Sljemenu. Na Tuškancu je zelo veliko starih vil okrog katerih so posajena zanimiva drevesa. Veliko raste mamutovcev (S.giganteum), prav tako raste pred neko vilo edinstven primerek obalne sekvoje (S.sempervirens), za katero bi naj bilo naše celinsko podnebje prehladno. Včasih so bile te vile v lasti premožnejših meščanov, danes so v njih predvsem veleposlaništva tujih država. No, in tako sem nekega deževnega pozno jesenskega dne, med sprehodom po spodnjem delu mesta šel mimo dokaj visokega drevesa, za katerega sem na prvi pogled smatral, da je hrast ali kaj podobnega. Sploh mu nisem posvečal pozornosti, šel bi dalje, če ne bi na pločniku ležali drugačni plodovi od hrastovih. Bili so plodovi leske, lešniki. Hm, pogledal sem naokrog, da bi videl, če je v bližini kakšen grm lešnika. Ni ga bilo. Torej so lahko lešniki popadali le s tega velikega drevesa, čeprav takrat nisem vedel, da obstaja tudi vrsta leske, ki zraste v pravo drevo. Pobral sem nekaj plodov in jih spomladi posejal. Ko spoznaš novo drevesno vrsto, potem jo tudi drugod opaziš, čeprav si prej hodil mimo njih. Tako sem šele pred kratkim opazil v mariborskem parku mogočno drevo turške leske (https://www.youtube.com/watch?v=yjKyJfE4i3A), tako velike še nisem videl nikjer. Raste več debelno s premerom debla okrog 1 metra. Lep mlad drevored je zasajen tudi ob stadionu Ljudski vrt na Mladinski ulici v Mariboru, dve drevesi rasteta na Ptuju pri cerkvi Sv. Ožbalta (https://www.youtube.com/watch?v=3Ii72Ubg0NE), v Ljubljani ob Šišenski cesti, Proletarski ulici, precej dreves sem opazil tudi v Munchnu…
Domovina turške leske sega od Balkana (Bosna in Hercegovina, Romunija, Bolgarija, Srbija, Črna Gora, Makedonija, Grčija in Albanija) preko Turčije, Kavkaza do Irana, Afganistana in celo do severne indijske države Himachal Pradesh, ki leži na področju Himalaje. Ne tvori čistih sestojev, običajno je pomešana z navadno in orientalsko bukvijo (Fagus), hrastom (Quercus), gabrom (Carpinus), platano (Platanus), jelko (Abies), javorjem (Acer), jesenom (Fraxinus)… Vrsta sama ni preveč konkurenčna, prednjači predvsem na terenih, ki so za druge vrste neugodni. Najdemo jo lahko na različnih nadmorskih višinah (100 – 1400 m.n.v., izjemoma do 1700), kjer se lahko temperature za kratek spustijo celo do – 38,2 C in področjih z vsaj 500mm letnih padavin. Prvo semena turškega lešnika naj bi v Srednjo Evropo prinesli že leta 1582 iz Istanbula.
Obstaja 15 vrst les, vendar je turška leska edina drevesasta vrsta. Je listopadno drevo, ki lahko zraste 25 m visoko, včasih tudi 30 m, premer debla pa običajno do 60cm, v redkih primerih tudi do 1, 5 metra. Krošnja je v mladosti dokaj ozka in piramidne oblike, v starosti se zelo razširi. Najhitreje raste med 30 in 40 letom starosti. Lubje je sive barve, nekoliko plutasto in razpokano. Listi so zgoraj temnozeleni, srčasti, podobni naši leski, dolgi 6 – 15cm, široki 5 – 10cm. Ima srčast koreninski sistem z dobro razvito glavno korenino, ki lahko sega do globine 4 metrov, tudi v skalnatem terenu. Je enodomna vrsta. Viseči moški cvetovi so do 12 cm dolge mačice, iz ženskih cvetov pa po oploditvi do jeseni dozorijo plodovi. Cveti od februarja do aprila pred olistanjem. Plodov je običajno 5 do 8 skupaj, so bolj sploščeni in manjši (1 – 2 cm) kakor pri naši leski. Dozorevajo od septembra do oktobra. Prvič stopijo v rodnost pri starosti okrog 12 let, kasneje rodijo močneje vsako drugo, tretje ali četrto leto. Po nekaterih navedbah drevo doseže starost 200 let, po nekaterih drugih raste drevo v BIH debelo 2,4 metra in staro 460 let, o še starejšem 620 let starem drevesu poročajo iz Turčije.
Najlepše raste v globokih in svežih tleh na apnenčasti matični podlagi, na tleh s pH med 5,5 do 8. Je pa zelo prilagodljiva vrsta, ki dobro prenaša skromna rastišča, poletno sušo, po nekaterih podatkih naj bi dobro prenašala tudi večtedensko poplavljenost. Na dobrih tleh prenese več zasenčenosti, na slabših raste raje na svetlem mestu. V srednji Evropi prenese temperature od -23,4 °C do -26,0 °C.
Že stari Grki in Rimljani so poznali uporabno vrednost turške leske. Prvi jo je poimenoval rimski pesnik Vergil z besedo colurnus, kar pomeni leskov.
Plodovi se zaradi svoje majhnosti in debele lupine komercialno naj ne bi uporabljajo, čeprav nekaterih virih navajajo nasprotno. Plodove uporabljajo za proizvodnjo olja (industrija barv)in v slaščičarski industriji. Vsebujejo namreč več maščob (do 62%) in beljakovin (13 – 15 %), prav tako tudi karotena, mikrolelemntov in vitamina C od našega lešnika. Se pa uporablja turška leska predvsem kot podlaga za naš domači debelejši lešnik ali okrasne vrste, tudi zato, ker ne tvori koreninskih izrastkov.
Sadi se kot okrasno drevo širom sveta. Zelo dobro prenaša težke rastne razmere v mestnem okolju (onesnaženost, slaba tla). Tako se pogosto sadi na parkiriščih, ob pločnikih, ob cestah in avtocestah (https://www.youtube.com/watch?v=R5hKBdOXKeQ.lllllllllllč). Zaradi gostega listja zagotavlja tudi učinkovito zaščito pred hrupom.
Les turške leske imenujejo tudi kavkaški rožnati les, ki je svetlo rjave barve, pri starejših je beljava bledo rumenkaste do rdečkaste barve, črnjava pa se temnordeče. Je srednje trd, porozen, podoben lesu platane. Iz njega izdelujejo pohištvo, dobro se struži, rezbari in ima visoko kurilno vrednost. Do leta 1850 je bil les turške leske zraven tisovega na Dunaju najbolj priljubljen les za izdelavo dragocenega pohištva. Ko je tega lesa v naravnem okolju pričelo zmanjkovat, so ga nadomestili s tropskim merantijem.
Zaradi dragocenega lesa, hitre rasti in večjega prirasta od avtohtonih vrst ter prihajajočih klimatski sprememb bi jo bilo smiselno uvajat v gozdne nasade, navajajo nekateri. Njegova prednost je tudi odpornost na sušo, ne potrebuje veliko vode, odpornost na mraz, glive in insekti je ne napadajo preveč, celo divje živali ne objedajo mladja, ni invazivna vrsta in nudi prehrano divjim živalim. V 12 letih lahko v gozdu v povprečju zraste od 2,3 do 5 metrov visoko.
Viri:
https://en.wikipedia.org/wiki/Corylus_colurna
https://de.wikipedia.org/wiki/Baum-Hasel
https://rogatica-bih.blogspot.com/2015/06/stara-medvjea-lijeska-corylus-colurna-l.html?fbclid=IwAR2yyHB707Zek5Id_6SKgNtxqdkZAEJ881tbqLNd8elfYGIB91ySL1h2q00
Robert Brus DREVESNE VRSTE NA SLOVENSKEM
Viri slike:
CC BY-SA 3.0, https://commons.wikimedia.org/w/index.php?curid=204756
By Wagner2005 - Own work, CC BY-SA 3.0, https://commons.wikimedia.org/w/index.php?curid=17631353
By Wagner2005 - Own work, CC BY-SA 3.0, https://commons.wikimedia.org/w/index.php?curid=17631353
By Wagner2005 - Own work, CC BY-SA 3.0, https://commons.wikimedia.org/w/index.php?curid=17631353
Von Leonhard H. - Eigenes Werk, CC BY-SA 4.0, https://commons.wikimedia.org/w/index.php?curid=66155966
Von Benutzer:Pyxlyst - Eigenes Werk (Originaltext: selbst erstellt), Gemeinfrei, https://commons.wikimedia.org/w/index.php?curid=12417749
https://www.andre-briant.fr/media/corylus_colurna_1__005851000_0904_04012015.jpg
Imam tudi še nekaj raznoraznih sadik različnih velikosti od 20 cm do 1,3m
IGLAVCI:
Abies balsamea – balsamasta jelka: poreklo Severnae Amerika (Kanada, ZDA- Minnesota, Maine, New York…), zraste do 20m, deblo do 60cm, starost do 200 let
Abies concolor – koloradska jelka : poreklo: SEVERNA AMERIKA (Utah, Colorado, Arizona…), zraste do 50 m, deblo do 1,5m, starost do 300 let
Abies grandis – orjaška jelka: poreklo: TIHOMORSKA OBALA SEVERNE AMERIKE, višina 40-70 m, premer do 1,5 m, starost do 300 let
Abies pinsapo – španska jelka: poreklo: ŠPANIJA, MAROKO, višina 25-30 m, premer 1,4 m, starost 250 – 300 let
Calocedrus decurens – kalifornijska kalocedra: Poreklo: SEV. AMERIKA (Kalifornija, Oregon), Višina in premer: 40-60m (69m) , 3m (4,5m), Starost: 500-1000 let
Cedrus atlantica – atlaška cedra: Poreklo: MAROKO, ALŽIR, Višina: 30-35m, Premer: 1-2m, Starost: 900 let
Cedrus deodara – himalajska cedra: Poreklo: ZAHODNA HIMALAJA (Pakistan, Afganistan, Indija), Višina: 40-50m, Premer: 3m, Starost: 700 let
Cephalotaxus fortunei – kitajska patisa
Cupresus sempervirens – navadna cipresa: poreklo: SREDOZEMLJE, višina: 20 – 35m, premer: 70 – 100cm, starost: do 1000 let
Cupressus arizonica - arizonska cipresa: Poreklo: ZDA, MEHIKA, Višina: 10 – 20m, Premer: DO 80cm
Cunninghamia lanceolata – kitajska suličevka: Poreklo: KITAJSKA, VIETNAM, LAOS, Višina: 30-38m, Premer: 1-2,5m
Ginkgo biloba – dvokrpi ginko: Poreklo: KITAJSKA, Višina: do 64m, Premer: 4,45m, Starost: 1000 let
Metasequoia glyptostroboides – metasekvoja: Poreklo: KITAJSKA, Višina: 30m (60m), Premer: 2m, Starost: 450 Let
Picea pungens – bodeča smreka: Poreklo : SEVERNA AMERIKA (Idaho, Wyoming, Utah, Colorado), Višina : 25 – 30m (46m), Premer : 1,50 m, Starost : 800 Let
Picea sitchensis - sitka: Poreklo: od KALIFORNIJE do KANADE, ALJASKE, Višina: 50 – 70m (90), Premer: do 5m, Starost: do 800 let
Pinus aristata – kalifornijski resasti bor: Poreklo : SEVERNA AMERIKA (Arizona, New Mexico, Colorado), Višina : do 15 m, Premer : do 1,5m, Starost : 1500 (2480) Let
Pinus heldreichii – munika ali bosanski bor: Poreklo : BALKAN (Bosna, Makedonija, Grčija, Albanija...), JUG ITALIJE, Višina : 25-35 m, Premer : 2 m, Starost : 1000 Let
Pinus jeffreyi – japonski črni bor: Poreklo : SEVERNA AMERIKA (Kalifornija, Oregon, Nevada), Višina :40 (60)m, Premer : 1,2 (2)m, Starost: 500 Let
Pinus pinea - pinija
Pinus ponderosa – ameriški rumeni bor: Poreklo : SEVERNA AMERIKA (od Britanske Kolumbije do Mehike, Montane, Teksasa…),
Višina : 40 (70)m, Premer : 0,9-1,7m, Starost : 500 Let
Sequoiadendron giganteum - mamutovec: Poreklo :SEVERNA AMERIKA (Kalifornija), Višina : 87,2m, Premer in volumen: 11 m, 1486,9 m3, Starost : 3500 Let
Taxodium distichum – močvirska cipresa: Poreklo : SEVERNA AMERIKA (Florida, Texas, Missisipi…), Višina : 25-40m (45m), Premer : 2-3m (5m), Starost : 1700 Let
LISTAVCI
Aesculum muenchen- divji kostanj, seme nabral v Munchnu, ena druga vrsta je, samo ne vem katera
Acer burgerianum – trizobi javor
Acer elegantulum – elegantni javor: poreklo Vzhodna Kitajska, višina 15m
Acer ginnala – manđurski javor: poreklo: MONGOLIJA, KOREJA, JAPONSKA, RUSIJA, višina in premer: 3 – 10m, 20 – 40cm
Acer griseum – sivi javor: poreklo: KITAJSKA, višina in premer: 6 – 9m, do 70cm
Acer japonicum – japonski javor: Poreklo: KITAJSKA, KOREJA, Višina: 5 – 10m, Premer: 40cm
Acer macrophyllum – velikolistni javor
Acer sacharum – sladkorni javor: Poreklo: severovzhod ZDA, vzhodna Kanada, Višina in premer: 24 – 27m, 0,6 – 0,9m (1,5m), Starost: 300 – 400 let
Acer rufinerve – rdečežilni javor: Poreklo: JAPONSKA, Višina: do 8 - 15m, Premer: do 40cm
Albizia julibrisin - albicija: Poreklo: od IRANA do VZHODA KITAJSKE, Višina: 5 – 12m, Premer: do 60cm, Starost: 10 – 20 (50) let
Asimina triloba – asimina ali indijanska banana, sejanec
Betula albosinensis – kitajska rdeča breza
Betula dahurica – azijska črna breza
Caragana arborescens - karagana: Poreklo: SIBIRIJA, MONGOLIJA, KITAJSKA, KAZAHSTAN, Višina: 2 – 6m
Catalpa bignonioides – cigarovec
Cedrela toona sinensis – kitajski cedrovec: Poreklo: KITAJSKA, NEPAL, KOREJA, INDIJA, BURMA, TAJSKA, MALEZIJA, Višina: 25m, Premer: 70cm
Cercidiphyllum japonicum - cercidifil: Poreklo: KITAJSKA, JAPONSKA, Višina in premer: 10 – 45m, do 2m, Starost: 300 (500) let
Cercis chinensis – kitajski Judeževec: Poreklo: KITAJSKA, JAPONSKA, Višina: 5m, Premer: 50cm
Cercis giffithii – afganistanski judeževec
Cladrastis kentukea - kladrast: Poreklo: SEVERNA AMERIKA (Kentucky, Tennessee, Severna Karolina), Višina: 10 – 15 m, Premer: 0,5 – 2 m
Clerodendron trichotomum – navadni usodnik
Corylus colurna – turška leska
Davidia involucrata - davidija: poreklo: KITAJSKA, višina: 20 – 25m, starost: 50 -150let
Diospyros virginiana – virginski kaki
Eucommia ulmoides - gutaperčevec: Poreklo: KITAJSKA, Višina: 15m
Gleditsia traicanthos - gledičija: Poreklo: SEVERNA AMERIKA, Višina: 20 – 30m, Starost: 120 let
Halesia carolina - halezija: Poreklo: FLORIDA, ALABAMA, MISSISSIPPI, JUŽNA KAROLINA, Višina: 8 – 10m
Hovenia dulcis – rozinovo drevo: Poreklo: KITAJSKA, KOREJA, HIMALAJA, Višina: 10 – 30m
Idesia polycarpa - idezija: Poreklo: KITAJSKA, KOREJA, JAPONSKA, TAJVAN, Višina: 8 – 21m, Premer: 50cm
Juglans nigra – črni oreh
Koelreuteria paniculata – latnati mehurnik: Poreklo: SEVERNA KITAJSKA, KOREJA, Višina: 10 m, Premer: do 50cm
Lagerstroemia indica – indijska lagerstremija: Poreklo: KITAJSKA, KOREJA, JAPONSKA, INDIJA, Višina: 6m
Liquidambar styraciflua – ameriški ambrovec: Poreklo: SEVERNA AMERIKA (Florida, Teksas, New York), MEHIKA, GUTAEMALA, Višina: 20 – 35 (40m), Premer: 1 – 2m, Starost: 400 Let
Liriodendron tulipifera - tulipanovec: Domovina: SEVERNA AMERIKA (od Floride, Teksasa do Ontarija, Michigana), Višina: do 50m, premer: 1 – 3m, Starost: do 500 Let
Maackia amurensis - makija: Poreklo: RUSIJA, KITAJSKA, KOREJA, JAPONSKA, TAJVAN, Višina:10 – 15m, Premer: 60cm
Maclura pomifera – maklura ali osaški pomarančevec
Magnolia-Kind von Big dude – magnolija, sejance od sorte Big dude
Morus alba – bela murva: Poreklo: Severna KITAJSKA, Višina: do 16m, Starost: 150 let
Parrotia persica – perzijska bukev: Poreklo: IRAN, KAVKAZ, Višina: 10m, Premer: VEČDEBELNA RAST, 1m
Phellodendron amurensis – amurski plutovec: Poreklo: KITAJSKA, KOREJA, JAPONSKA, Višina: 15-25m, Premer: 60 cm, Starost: nad 100 let
Pistacia chinensis – kitajska pistacija: Poreklo: KITAJSKA, Višina: do 20m, starost: 150 let
Pseudocydonia sinensis – kitajska kutina: Poreklo: KITAJSKA, KOREJA, Višina: 10 – 18m
Ptelea trifoliata - pteleja: Poreklo: ZDA, MEHIKA, Višina: 8m
Pteroceltis tatarinowii - pteroceltis: Poreklo: KITAJSKA, Višina: do 20m, Premer: 80 – 100cm, Drugo: XUAN – papir
Pterocarya fraxinifolia – kavkaški krilati oreškar
Syringa reticulata »pekinensis« - kitajski majnik: Poreklo : Poreklo: JAPONSKA, KOREJA, KITAJSKA, višina: do 10m (15m)
Sophora japonica – japonska sofora: Poreklo : KITAJSKA, KOREJA, JAPONSKA, Višina : 10 – 30m, premer: 1m, Starost : 200 let
Styrax japonica - japonski stiraks: Poreklo: JAPONSKA, KOREJA, KITAJSKA, Višina: do 12m
Zanthoxylum americanum – ameriški zantoksil: Poreklo: CENTRALNI in VZHODNI DEL ZDA, Višina: do 10m, Premer: 15cm
Zelkova serrata – japonska zelkova
bukovjek@gmail.com
070-227-374
Majšperk
Zemljevid
Opomba: prikaže se približna lokacija vašega oglasa
- Oglas je objavljen
- 26.11.2024. ob 03:38
- Do poteka še
- oglas je potekel
- Oglas je prikazan
- 407 -krat