Franz Lux citre v kovčku

Franz Lux citre v kovčku
dimenzije v kovčku 55 x 35 x 9 cm

Citra je glasbilo s strunami v obliki pravokotne plitke škatle, na kateri je po dolžini napetih 30-45 strun. Strune ubiramo s prsti in jekleno trzalico na palec. Zvok je tih in instrument sam po sebi nima večjih zmogljivosti.
Konec 19. in v začetku 20. stoletja so bile citre zaradi kulturnega vpliva Dunaja v Zagrebu zelo priljubljen domači inštrument. V repertoarju Citra so prevladovala dela avstrijskih in nemških skladateljev. Avstrijski tiskarji so izdajali skladbe zagrebških citrarjev, po vzoru dunajskega pa je bil ustanovljen Citrar I. Agramer (Prvi zagrebški citrar).
Domneva se, da je bil prednik sodobnih različic citer glasbilo Scheitholz, kar v nemščini dobesedno pomeni "hlod". Med navadnimi prebivalci na podeželskih nemško govorečih območjih je pogost že od srednjega veka. Scheitholz je menil, da so "odvratna" glasbila v visoki družbi, tako kot nekateri drugi, ki so jih izumili obrtniki navadnih ljudi (na primer dude).
Sčasoma so se oblike in zgradba starodavnega inštrumenta spreminjale in v drugi polovici 18. stoletja je prejelo ime citre, ko so začeli izdelovati telo iz lepljenega lesa v obliki votle ploščate škatle različnih konfiguracij. . . A glasbilo je ostalo predvsem med vaškimi godci.
In šele od začetka 19. stoletja so se začele širiti po deželi, tudi po mestih, predvsem v Nemčiji in Avstriji ... Res je, takrat so citre uporabljali le za zabavno glasbo.
Konec 19. stoletja se je razvil koncertni model citer, nato so se začele pojavljati v orkestrskih skupinah, zanje so nastajali samostojni koncerti in avtorska dela.