kip Nikosa Samotraškega - bron

kip Nikosa Samotraškega - bron
dimenzije 9 x 21 x 9 cm

Nika Samotraška (Krilata zmaga), delo neznanega avtorja (verjetno Pitokrita z Rodosa), je največje in najuspešnejše delo helenističnega obdobja. Zgrajena je bila okoli leta 190 pr. Kr. v čast skupne pomorske zmage Pergama, Rimljanov in Rodosa nad sirskim vladarjem Antiohom III. (189 – 182 pr. n. št.). Danes je na častnem mestu glavnega stopnišča muzeja Louvre v Parizu.
Ta 2,4 metra visok marmorni kip je prvotno stal na otoku Samotraki na podstavku v obliki ladijskega premca. Boginja je upodobljena s krili, ki jih drži popolnoma razprta za svojim telesom, tako da je videti, kot da vanje piha veter, in ima izjemno zapleteno draperijo, ki je videti tako tanka, da razkriva dele telesa pod njo.
Položaj figure je takšen, da spominja na figure s premca ladje, gibanje volumna pa je usmerjeno v različne smeri. Je najbolj intenziven iz profila; sprednja diagonala trupa se kljub vetru upogne, dinamičnost kompozicije pa povečajo korak desne noge, gibanje leve noge in krila, ki ostanejo zadaj. Zapleteno gibanje je poudarjeno z dinamično površino, to je masivnimi gubami, ki se vijejo po celem telesu, ki se stopnjevajo od rahlih gub, označenih s črtkanimi črtami, do visokih izrastkov, ki imajo svojo površino, spet večkratno nagubano. To vodi do močnih konfliktov svetlobe in sence, ki izražajo sam konflikt volumna in prostora. Ta konflikt je v nasprotju z iluzijo prosojnosti tkanine v predelu trupa. Umetnik je z obdelavo površine vztrajal pri lastnostih upodabljajočega - mehkobi telesa, mehkosti, tankosti tkanine, pri čemer je popolnoma negirala trdoto materiala in statičnost skulpture ter ji dala nesluteno živost. Tovrstna kiparska obdelava bo uresničena šele v baročnem kiparstvu v 17. stoletju. Skulptura danes nima glave, novi so levi krilo, desna oprsja in podstavek.