Čarni nasmeh / Miško Kranjec - risbe Lajčija Pandurja / 1.izdaja

Podrobni podatki
Avtor – oseba Kranjec, Miško, 1908-1983
Naslov Čarni nasmeh / Miško Kranjec ; [risbe so iz mape prekmurskih motivov Lajčija Pandurja]
Vrsta gradiva kratka proza
URL medijskega objekta leposlovje za odrasle
Jezik slovenski
Leto 1956
Založništvo in izdelava [Ljubljana] : Mladinska knjiga, 1956 (v Ljubljani : Ljudska pravica)
Fizični opis 182 str. : ilustr. ; 21 cm
Drugi avtorji – oseba Pandur, Lajči, 1913-1973
Predmetne oznake Slovenska književnost -- Slovenija -- Prekmurje -- Avtorjeva sodobnost -- Proza
UDK 821.163.6-32
COBISS.SI-ID 2101

PRVA SLOVENSKA IZDAJA.LEPE SLIKE
SOLIDNO OHRANJENA KNJIGA ,NOTRANJOST LEPO OHRANJENA,TRDE PLATNICE,
POGLEJTE ŠE OSTALE MOJE KNJIGE,
ČE VZAMETE VSAJ TRI KNJIGE IN PLAČATE NA TRR ALI Z GOTOVINO JE POŠTNINA B R E Z P L A Č N A
(razen kadar je posebno označeno da poštnino plača kupec )

LOK - S1DV
REDKE KNJIGE
USPEŠNICE ,KLASIKI ,NAJBOLJ BRANE KNJIGE

Miško Kranjec (izvirno Mihael Kranjec; madžarsko Krányecz Mihály), izgovorjava (pomoč·info), slovenski pisatelj in urednik, * 15. september 1908, Velika Polana, † 8. junij 1983, Ljubljana. V 30. letih 20. stoletja so ga v nekaterih časopisih imenovali tudi kot Miha Kranjec ali Mišo Kranjec.[3]

Življenje

Kranjčeva hiša v Veliki Polani
Rodil se je kot drugi od štirih otrok (od najstarejšega: Lojz, Miško, Vanek in Nace) očetu Mihaelu Kranjcu in materi Mariji, rojeni Pücko. Izšel je iz revne kmečko-delavske družine, ki ni imela lastne zemlje. Oče je opravljal sezonska dela, mati pa je služila za naturalije in pletla vzorce za poroke. Kranjec je kot otrok opravljal t. i. malo rihto, vaščanom je oglašal županova obvestila. Po končani osnovni šoli v domačem kraju je obiskoval gimnazijo v Ljubljani. Tu je vstopil v red katoliške vzgoje. Februarja 1922 mu je umrl oče, za njegovo smrt pa je izvedel šele aprila, saj doma niso imeli denarja, da bi ga poklicali na pogreb. Jeseni 1922 se je vpisal na humanistično gimnazijo, kjer je zemljepis predaval Juš Kozak. Obiskal je prekmurskega klerikalnega politika Jožefa Klekla, ki ga je hladno sprejel, ker sta zastopala različna politična stališča. Sodeloval je v prekmurskem katoliškem dijaškem in študentskem društvu Zavednost. Društvo je predlagalo, naj se konča uporaba prekmurščine v regionalnem tisku in se začne izdajati v knjižni slovenščini.