Plitve korenine / Janez Zupan - podpis avtorja *

BREZPLAČNA POŠTNINA PRI NAKUPU VSAJ TREH KNJIG.(ZA NAVADNO POŠTO - TISKOVINA)
PLAČILO NA TRR. OZIROMA PO DOGOVORU.

Podrobni podatki
Avtor – oseba Zupan, Janez, 1944-
Naslov Plitve korenine / Janez Zupan
Vrsta gradiva kratka proza ; leposlovje za odrasle
Jezik slovenski
Leto 1991
Izdaja Ponatis
Založništvo in izdelava Radovljica : samozal. : Tiskarna knjigoveznica, 1991 (Radovljica : Tiskarna knjigoveznica)
Fizični opis 110 str. ; 20 cm
UDK 821.163.6-32
COBISS.SI-ID 24723712

ZELO LEPO OHRANJENO,MEHKE PLATNICE,NOTRANJOST LEPA
POGLEJTE ŠE OSTALE MOJE KNJIGE,
ČE VZAMETE VSAJ TRI KNJIGE IN PLAČATE NA TRR ALI Z GOTOVINO JE POŠTNINA B R E Z P L A Č N A
(razen kadar je posebno označeno da poštnino plača kupec )


LOK - KV1 - 2X
/ SLOVENSKI AVTORJI,SLOVENSKO LEPOSLOVJE,BIOGRAFIJE,BIBLIOGRAFIJE,LITERARNE ŠTUDIJE,SPOMINI,

Kmečka povest Plitve korenine (1978) Janeza Zupana govori o sporu med očetom in sinom ter med podeželjem in mestom.

Vsebina
Na Dornovini, eni večjih kmetij na Zaplani, živijo Andre (Dorn), njegova sestra Polona, žena Lena in sin Tomaž. Osemnajstletni Tomaž si po končani srednji šoli želi v mesto študirat za inženirja. Družina si pred tem zatiska oči, Tomaž je namreč edinec, kmetija pa rabi naslednika. Cela vas se sprašuje, kaj bo prihodnost prinesla podeželju, ker vse več mladih odhaja v tovarne po lažji zaslužek. Kljub očetovem nakupu mehanizacije se Tomaž vseeno odloči za mesto. Vaščani ugibajo, ali se bo za Tomaža končalo življenje v mestu tako kot za Cena Strahova, ki je po isti poti kot Tomaž odšel na študij v mesto, nato pa se ves reven in ubog vrnil na podeželje.

Tomaž se za dan vrne pomagat na kmetijo, zaplete se s sosedovo Manco, za katero se kasneje izkaže, da je takrat z njim tudi zanosila. Nekdo s človeškimi iztrebki namaže Dornovo klop. Po ponovnem družinskem pregovarjanju, naj Tomaž pusti študij, Andre sina nažene od doma. Kmetije so med sabo na smrt skregane, ko pa umre stari Cvet, za njegov pogreb s skupnimi močmi poskrbijo vsi.

Po novem letu se Tomaž ves izmozgan in neurejen vendarle vrne domov, a le zato, da bi prosil za denar. Ker pa je Andre od Ferčejevega študenta slišal, da Tomaž v mestu sploh ne študira, mu denarja ne da. Nato Tomaž spet odide v mesto in se nikoli več ne vrne. Cena pristane v bolnici (po besedah vaščanov zato, ker je preveč bral in se mu je zmešalo), tam pa opazi od drog uničenega mladeniča. Cena ne prepozna, da gre za Tomaža, a vse kaže, da je to on.

Pride pomlad in Andre se ozira po Zaplanah. Vse bližje sliši zvoke avtomobilov in lokomotive, vse bolj se podeželje spreminja v mesto. Sam pri sebi razmišlja, da so oni sami krivi za to, da mladi odhajajo v mesta, in to zato, ker jih niso naučili ljubiti zemlje