Stewart Perowne: RIMSKA MITOLOGIJA

Knjiga je v hrvaškem jeziku.
V 2. stoletju n. št. je rimski imperij dosegel svoj največji prostorski razmah. Na severu je segel do Rena in Donave, se dotikal meja Škotske in zajemal današnjo Romunijo, se širil od Atlantika do Kaspijskega morja in Perzijskega zaliva, na jugu pa vključeval vso severno Afriko. Toda kljub navideznemu razcvetu in blaginji imperiju ni več vladal republikanski Rim, temveč kozmopolitska prestolnica cesarjev z neomejeno oblastjo, ki je podlegala vplivom mistično-religioznih gibanj Orienta. Svet olimpskih bogov so z novo vsebino prežela z Vzhoda vdirajoča verstva s svojimi mističnimi kulti in zapolnila praznino, ki jo je odpiralo vprašanje posameznikovega odrešenja in ga staro poganstvo ni obravnavalo. Potreba po večji stabilnosti v religiji in vedno močnejše nagnjenje k transcendenci sta se izražala v sprejemanju orientalskih kultov in misterijskih religij, čeprav je po mnenju Harolda P. Willoughbyja vtis, da je bil čas, v katerem so se pojavili misterijski kulti iz Orienta, moralno in religiozno čas razkroja, bolj posledica vtisov, ki so jih zapustili poganski in krščanski avtorji. V rimskem panteonu so dobili mesto egipčanska boginja Izida, semitski Baal-Helios in perzijski Mitra, maloazijska Velika Mati Kibela, poleg manjših bogov in demonov. Čedalje bolj se je širila tudi vera v Jezusa iz Nazareta. Vse te nove religije sta združevala obljuba po rešitvi, ki se posamezniku obeta v prihodnosti, in upanje v odrešenje, ki bo ljudi poplačalo za nestanovitno in nesrečno zemeljsko življenje. Obljubljanje duhovnega očiščenja in neskončnega pogleda na večno blaženstvo je zatorej osvajalo vse duše. Misterijski kulti so zajeli obširno območje v rimskem imperiju v prvih štirih stoletjih našega štetja in očarali predvsem s privlačnostjo skrivnostnih elementov, ki so imeli svoj najlepši odsev v veličastnih procesijah in praznovanjih. Učili so, kako doseči blaženo stanje, v katerem je duša osvobojena tiranije telesa; različne miselne tokove, ki so gojili predstavo o duši, njenem izvoru in odnosu do transcendentalnosti in ki so izvirali iz platonske tradicije, v prvih stoletjih našega štetja označujemo kot gnostične. Kulti so povezovali heterogene ideje in prakse iz Grčije, Male Azije, Egipta in Indije, vse pa so v večji ali manjši meri vplivale tudi na krščanstvo. Kljub načelnemu odporu krščanskih teologov do gnosticizma je astrološka tradicija ohranila veliko privržencev tudi znotraj Cerkve. Poganski misteriji so skrivoma živeli še do 4. in 5. stoletja.8 Kot krščanstvo so misteriji vernikom dajali upanje o boljšem življenju v negotovem svetu. Misteriji so ponujali upanje na srečno posmrtno življenje širšim množicam ljudi in ne samo herojem, če so bili pripravljeni slediti redu iniciacije. Ponujali so občutek pripadnosti skupini in iniciacija je predstavljala nekakšno razodetje, kar se je razkrivalo v občutku oddiha in veselja, z upanjem na lepše življenje v tem in onem svetu. Pogosto so se pripadniki držali strogih pravil življenja, tako da sta bila religija in moralnost tesno povezana.
Prodam odlično ohranjeno, kot nerabljeno knjigo. Trda vezava, 144 strani. Format 20 x 28 cm. Cena 14,00 EUR+ poštnina (ali osebni prevzem). Informacije tel.: 068 622-324. Sem v Ljubljani, na Fužinah