Pravljica / Marjan Rožanc - ilustrirala Alenka Vogelnik *

BREZPLAČNA POŠTNINA PRI NAKUPU VSAJ TREH KNJIG. (ZA NAVADNO POŠTO - TISKOVINA)
PLAČILO NA TRR.OZIROMA PO DOGOVORU.

ODPIS IN ODKUP IZ KNJIŽNICE
KNJIŽNICA SINJEGA GALEBA 258
, LEPO OHRANJENO
,POGLEJTE ŠE OSTALE MOJE KNJIGE, ČE VZAMETE VSAJ TRI IN PLAČATE NA TRR JE POŠTNINA BREZPLAČNA

LOK-K1

Podrobni podatki
Avtor – oseba Rožanc, Marjan
Naslov Pravljica / Marjan Rožanc ; [ilustrirala Alenka Vogelnik]
Vrsta gradiva kratka proza ; za mladino (nad 14 let)
Jezik slovenski
Leto 1985
Izdaja 1. natis
Založništvo in izdelava Ljubljana : Mladinska knjiga, 1985 (Čakovec : Zrinski)
Fizični opis 83 str. : ilustr. ; 19 cm
Drugi avtorji – oseba Vogelnik, Eka
Zbirka Knjižnica Sinjega galeba ; 258
Opombe 2.500 izv.
O pisatelju in delu / Andrej Inkret: str. 81-83
Nekontrolirane predmetne oznake slovenska književnost / mladinska književnost / roman
UDK 821.163.6-93-321.2
COBISS.SI-ID 1531656
Življenje
Rodil se je kot drugi sin Viktorja Rožanca, bolniškega strežnika v umobolnici na Studencu, in Otilije, rojene Berghaus, gospodinje. Najprej so stanovali v Slapah pri Ljubljani, od koder se 1934 preselijo v Zeleno jamo, ki je odločilno zaznamovala njegovo zgodnjo mladost. Med letoma 1937 in 1940 je obiskoval osnovno šolo v Mostah, med letoma 1940 in 1943 pa nižjo gimnazijo v prvi državni realki na Vegovi ulici.

Pri 14 letih je postal pomožni delavec v ljubljanski Kartonažni tovarni, leta 1945 pa še v kulisarni Drame SNG v Ljubljani in Opere. Leta 1947 se je vpisal v grafično šolo, 1950 pa se je zaposlil kot kvalificirani litografski risar v tiskarni Ljudske pravice v Ljubljani. Istega leta je šel na enoletno služenje vojaškega roka v šolo rezervnih oficirjev v Požarevac.

Na vojaškem sodišču v Beogradu je bil 1951 zaradi sovražne propagande obsojen na tri leta in pol strogega zapora. Kazen je prestajal v vojaškem zaporu v Beogradu, Požarevcu, na kazenskih deloviščih v Popovcu nad Paračinom in rudniku svinca v Trepči, zadnji dve leti pa je preživel v Sremski Mitrovici.

Po vrnitvi se je 1955 zaposlil kot pomožni litografski risar v Mariborski tiskarni in arhivar v Časopisno-grafičnem podjetju Večer v Mariboru. Takrat je začel objavljati v Obzorniku Prešernove družbe (Prišla je tudi Helena, Mišolovka, gumbi in tičnica), v Mladih potih, Ljubljanskem dnevniku, Naši sodobnosti in Novih obzorjih. Od 1956 se je preživljal s pisanjem, vendar brez statusa svobodnega književnika, ki ga je dobil 1960. Tega leta se je poročil z Janjo Kacjan, 1972 se jima je rodila hčerka Tonca, baletna plesalka v SNG Opera in balet Ljubljana.

V letih 1962 in 1963 je bil član uredniškega odbora Perspektiv, v sezoni 1962/1963 pa je vodil eksperimentalno gledališče Oder 57, ki je prenehalo delovati spomladi 1964, ko je oblast zaradi političnih izgredov prepovedala igro Topla greda; na prvo uprizoritev je prišlo nekaj delavcev iz neke zadruge, ki so s kričanjem prekinili predstavo. Predstavniki Odra 57 in Perspektiv so bili mnenja, da bo ponovna uprizoritev spet izzvala izgrede, zato so jo zadnji dan odpovedali, predstavo ter natis besedila pa je oblast dokončno prepovedala. Ukinjene so bile tudi Perspektive, avtor pa se je umaknil s kulturno-politične scene.

Leta 1968 je bil zaradi esejev, objavljenih v tržaški reviji Most, obsojen na pogojno dveletno kazen. Med letoma 1969 in 1970 je bil član in sekretar uredniškega odbora Problemov, od 1974 do 1981 pa je bil zaposlen kot sekretar zveze športnih društev Slovan in direktor delovne skupnosti ZŠD Slovan.

1980 je kupil staro kmečko hišo na Krasu v Volčjem Gradu, jo obnovil in tam preživel večino svojega časa in ustvarjalnega dela. Kraj naj bi dobil ime po grofovi hčerki Mariji Volciji iz Ogleja, ki se je v tem kraju zdravila. Skoraj vsako leto je izdal nov roman, knjigo kratke proze ali esejev. Celotno pisateljevo knjižnico je žena po njegovi smrti zapustila komenski knjižnici. Njegovo hišo je kupil slikar Mario Palli.