Sestre... ni šans!, S. Parkinson

Siobhan Parkinson: Sestre... ni šans!
Založba Miš, Dob pri Domžalah, 2004
Št. strani: 134, 141, skupaj 275
Prevod: Katarina Mahnič
Zbirka: Srečanja
Žanr: mladinski roman, dnevnik
Narodnost: irska književnost

Mladinski roman oziroma romana (z vsake strani knjige eden), ki obravnava/ta problematiko prehoda iz dveh tako in drugače razbitih družin v novonastalo družinsko skupnost.

Cindyjin in Ashlingin dnevnik se začne 2. aprila. Cindyjin na pogrebu njene mame in Ashlingin z rojstnim dnem njenega polbrata. Do zadnjega dnevniškega zapisa v nedeljo, 30. novembra, se zgodi marsikaj. Prve ljubezni, nova prijateljstva, poroka… Za to, da se dve razbiti in ranjeni družini združita in postaneta dom, kjer se bodo vsi počutili varne in sprejete, in ne kot da so v lastnem domu na obisku, je potrebno veliko strpnosti in empatije. Z obeh strani. Petnajstletna Cindy je upornica, šestnajstletna Ashling umirjena in odgovorna starejša sestra. Vsaka zapiše dogodke s svojega zornega kota in kljub temu, da sta si različni kot noč in dan, obe pri bralcu vzbudita naklonjenost. Pa bosta lahko postali tudi sestri? Siobhan Parkinson (1954) je bila za svoja dela večkrat nominirana in nagrajena. Njene knjige so prevedene v več jezikov. Za knjigo Sestre --- ni šans! Je prejela nagrado za najboljšo mladinsko knjigo na Irskem, Bisto Book of the Year Award (1997).


:: Odlomek iz knjige ::

»Po kosilu sta Ashling in Alva pomili posodo. Ponudila bi jima pomoč, pa me je bilo sram, ampak prav tako nerodno je bilo sedeti za mizo z očkom, ki je srkal tretji kozarec vina in mečkal svojo kravatno iglo – z obžalovanjem moram priznati, da je človek, ki celo v nedeljah nosi kravatno iglo in Margaret je skušala sproščeno klepetati z mano. Vprašala je, katera je moja najljubša pop skupina, tipično vprašanje, ki ga odrasli zastavi najstniku. Kot bi vprašal otroka, v kateri razred hodi. Stavim, da sta Mageejevki nori na Boyzone. Stavim, da imata po spalnici nalepljene njihove posterje. Rekla sem, da me ne zanima pop, in veste, kaj mi je odgovorila? Spomnite se, da je Margaret Magee neverjetno neinteligentna ženska. Rekla je, kar ste najbrž ugotovili, da je to zelo zanimivo. Ni zelo zanimivo. Niti približno ni zanimivo. Je samo dejstvo in še to ne kakšno posebno dejstvo. Veliko najstnikov ne zanima pop, prav tako jih veliko tistih čez šestdeset ne igra tombole. Vzdržala sem se, da tega nisem rekla, kar mislim, da kaže na izredno samoobvladovanje. Včasih znam biti zelo samoobvladana. Oddahnila sem si, ko sta se dekleti vrnili iz kuhinje. Nikoli si nisem mislila, da bom vesela ob pogledu na ta par. Ashley je predlagala igro monopolija. Monopoli! Si me lahko predstavljate, da igram monopoli? Pa sem ga. Nisem hotela biti težka. Bila sem banka in sem zmagala.«
(Cindyjin dnevnik, str. 64)

»Uboga mami je bila ves čas obeda zelo napeta. Richard jo je skušal pripraviti do tega, da bi spila kozarec vina. Glede na njeno stanje bi bil lahko bolj pameten. Z Alvo sva bili navdušeni, da sva lahko odšli v kuhinjo pomivat posodo. Groza me je bilo, da bo Cindy ponudila pomoč in dala mami in Richardu priložnost, da sta malo sama, vendar je ni ponudila. Ne vem, ali ve za dojenčka, in če ne ve, bi bilo strašno, če bi Alva kaj bleknila.
Prinesla sem kavo in v jedilnici je bila tišina. Ne samo, da nismo govorili. Bilo je, kot da se še nikoli ne bi srečali. Bila je takšne vrste tišina, na kakršno morda naletiš v zdravniški čakalnici, polni tujcev, ki nimajo ničesar reči drug drugemu. Predlagala sem monopoli, bolj da bi prebila led kot zaradi česa drugega. Cindy so se zasvetile oči kot majhnemu otroku. Dobro, sem pomislila, odkrila sem nekaj, kar ji je všeč.
Lahko si banka, je Alva zelo velikodušno rekla Cindy, medtem ko je razgrinjala igralno ploščo.
Bila je banka in je goljufala.«
(Ashlingin dnevnik, str. 95-96)

Knjiga je odlično ohranjena.

Možen samo osebni prevzem v Ljubljani - center.
Kontakt in info prek bolha.com sporočila.