Užitne divje rastline / Ljubiša Grlić *

užitne rastline | gobe | priročniki

BREZPLAČNA POŠTNINA PRI NAKUPU VSAJ TREH KNJIG. (ZA NAVADNO POŠTO, OZIROMA TISKOVINO). PLAČILO NA TRR,
OZIROMA PO DOGOVORU
PRVA SLOVENSKA IZDAJA
SOLIDNO OHRANJENA KNJIGA ,NOTRANJOST LEPO OHRANJENA,MEHKE PLATNICE
POGLEJTE ŠE OSTALE MOJE KNJIGE,
ČE VZAMETE VSAJ TRI KNJIGE IN PLAČATE NA TRR ALI Z GOTOVINO JE POŠTNINA B R E Z P L A Č N A
(razen kadar je posebno označeno da poštnino plača kupec )

KLJUČ / LOK - KY4
- STARE KNJIGE, ANTIKVARNE KNJIGE,STARI UČBENIKI, REDKE KNJIGE
NAJBOLJ BRANE KNJIGE, KNJIGE ZA NA DOPUST, PLAŽO,...
USPEŠNICE ,KLASIKI,DOBRA KNJIGA

SLIKE SO AVTORSKO ZAŠČITENE.
PRI VAŠEM SPOROČILU PROSIM NAPIŠITE ŠE VAŠ KONTAKT(TELEFON,MAIL,..)

Podrobni podatki
Avtor – oseba Grlić, Ljubiša
Naslov Užitne divje rastline / Ljubiša Grlić ; [prevedla Nada Gogala (gobe), Milan Lovka (višje rastline) ; slike prispevali za gobe Dušan Vrščaj, Bogdan Tratnik, za višje rastline avtor]
Enotni naslov Samoniklo jestivo bilje. slovenski jezik
Vrsta gradiva strokovna monografija
Ciljna skupina neleposlovje za odrasle
Jezik slovenski
Leto 1980
Založništvo in izdelava Ljubljana : Cankarjeva založba ; Zagreb : Prosvjeta, 1980
Fizični opis 326 str. : ilustr. ; 22 cm
Drugi avtorji – oseba Vrščaj, Dušan, 1949-
Tratnik, Bogdan
Gogala, Nada, 1937-2013
Lovka, Milan
Bohinc, Pavle
Wraber, Tone, 1938-2010
Vsebina Poročila: P[avle] Bohinc, FV 1980 št.3 str.167. - Tone Wraber, Proteus 1980/81 št.1 str.44-45
Opombe Prevod dela: Samoniklo jestivo bilje
10.000 izv.
Bibliografija: str. 309-310
Kazala
Nekontrolirane predmetne oznake užitne rastline / gobe / Jugoslavija / priročniki
UDK 630*1
GDK: 892.52:166
COBISS.SI-ID 16622592
Divje užitne rastline so poleg lova zagotovo najstarejši vir hrane, ki je na voljo človeku. Danes se je uporaba omenjenega popolnoma ohranila le v skupnostih, ki niso imele močnejšega stika s tako imenovano civilizacijo. V zadnjih nekaj desetletjih zanimanje za to področje pri nas narašča. Najpogosteje uporabljene ob raznih katastrofah in pomanjkanju zaradi vojn, divje užitne rastline počasi, a vztrajno dobivajo svoje pravo mesto.


Urtica dioica - kopriva, ena najbolj znanih samoniklih užitnih rastlin, Flora von Deutschland, Österreich und der Schweiz 1885.
Na Hrvaškem je nabiranje divjih užitnih rastlin najbolj razširjeno na jugu, v Istri, primorju, Dalmaciji, na otokih in v Zagori.

Praviloma je bistveno bolj bogata z vitamini in minerali ter mikroelementi kot gojena, pa tudi bistveno manj onesnažena z raznimi toksini, ki jih uporablja sodobno kmetijstvo. Seveda pa nas pri nabiranju ne sme voditi pohlep in želja, da bi vse vzeli zase, saj ne smemo pozabiti, da je od tega vira odvisnih nemalo živalskih svetov. Nabirati je treba le vrste, ki jih res dobro poznamo. Redke in zaščitene vrste nabirajte le v skrajnih situacijah.