Sivi javor (Acer griseum), Majšperk

Prodam sadike sivega javorja (Acer griseum) v loncih visoke ca. 100 cm po 20 evrov za sadiko. (https://www.youtube.com/watch?v=npeFjUS6MKI) Sadike sem vzgojil iz semen in so na voljo v Majšperku (070227374). Slike so simbolične .

Javorji (Acer) so zelo velika skupina dreves razširjena po celotni severni polobli. Obstaja okrog 132 vrst javorjev. Nekatere vrste so manjše rasti, druge srednje, nekatere pa zrastejo v dokaj visoka drevesa. Nizko do nekaj metrov v višino zrasteta japonski (A.japponicum) in tatarski javor (Acer tataricum), do 48 metrov visoko pa veliko listni javor (A.macrophyllum). Na prvi pogled so njihova skupna značilnost predvsem dlanasti klrpati listi in krilata semena (»helikopterčki«) imenovana samare. Se pa najdejo tudi takšne vrste, katerih listi niso prav nič podobni javorju. Takšen je na primer gabrovo listni javor (A.carpinofolium). Tipičen javorjev list se nahaja na kanadski zastavi. To je list sladkornega javorja (Acer sacharum) iz katerega pridelujejo znani javorjev sirup (https://www.youtube.com/watch?v=nt5g9zcBXeE). V Slovenijskih gozdovih rastejo gorski javor (A.pseudoplatanu), ostrolistni javor (A.platanoides), maklen (A.campestre), trokrpi javor (A.monspessulanum) in topokrpi javor (A.obtusasum). Vse ostale vrste javorje, ki rastejo po parkih in vrtovih so prinesene iz drugi delov sveta. Javorji se zelo pogosto zasajajo v okrasne namene, prav tako so pogosta kot mestna drevesa. Obstaja zelo veliko okrasnih sort, ki se razlikujejo med seboj po barvi in obliki listov, višini rasti, obliki krošnje, lubju,… Sicer so pa javorji pomembna gospodarska vrsta. Iz lesa se izdeluje notranje pohištvo, furnir, glasbila. Je tudi dobra čebelja paša, prav tako je priljubljena vrsta z vzgojo bonsajev. Veliko vrst javorjev jeseni s svojimi barvami očara še tako nezainteresiranega opazovalca. Na Japonskem ohranjajo stari običaj momijigari (https://www.youtube.com/watch?v=bDHObXuNg-I), kjer gredo jeseni opazovat, kako se barva javorovih listov počasi spreminja iz zelene v rdečo. Tudi Američani se podobno kakor Japonci takrat odpravljajo v gozdove opazovat jesensko barvo listja, čemur rečeje leaf peepping (https://www.youtube.com/watch?v=2cvW1OGDpEQ, https://en.wikipedia.org/wiki/Leaf_peeping). Tudi mi nismo izjema.


Domovina sivega javorja (https://www.youtube.com/watch?v=npeFjUS6MKI) je centralna Kitajska, kjer raste na nadmorskih višinah med 800 in 2000 metri nad morjem. Leta 1901 je drevo prinesel v Evropo britanski zbiralec rastlin Ernest Wilson, 1907 pa še v ZDA. V 90 letih prejšnjega stoletja so menili, da vsi sivi javori v ZDA izvirajo iz le dveh Wilsonovih dreves iz tistega časa. Pravijo, da ti potomci zaradi zelo ozkega sorodstva niso več vitalni. Zato se je odprava Arboretuma Arnold iz Bostona leta 1994/95 odpravila po semena na naravno rastišče na Kitajsko, da bi obogatili genetsko raznolikost »ameriških« sivih javorjev. Najbolj so bili navdušeni, ko so v provinci Huabei na Gorovju Velikega miru ali Wudang shang (https://sl.wikipedia.org/wiki/Gorovje_Vudang) našli številna divje rastoča drevesa sivega javorja, kjer so jim družbo delale kitajske stevartije (Stewartia sinensis), kitajski dreni (Cornus kousa), pagodasti dren (Cornus controversa),pernyeva bodika (Ilex perny) in mnogo drugih rastlin. Wudang shang goraovje velja za sveto mesto daoistov in s svojimi številnimi zgradbami, palačami,templji in mostovi privlači romarje s vsega sveta. (https://www.youtube.com/watch?v=TOA_T5TK-Zs).


Pri nas jih najdete zelo redko v parkih, kar se mi zdi škoda, saje gre za zelo lepo drevo z rdeče rjavo barvo lubja. Zelo lepi drevesi rasteta v arboretumu Volčji potok (https://youtu.be/wWhZwyzdVNc), eno manjše drevo tudi v mariborskem botaničnem vrtu. Nekaj dreves je posajenih v koritih v Mariboru pri Slaviji.
Zraste v višino med 8 in 12 metri (v naravnem okolju so našli drevo visoko 27metrov) krošnja pa gre v širino do 6 metrov. Premer debla doseže debelino do 70 cm. Posebno lepo je deblo in veje, ki so rdeče rjave, lubje se lušči podobno kot pri brezi. Zato mu Nemci rečejo tudi Zimtahorn ali cimetov javor. Listi s 3 delni, jeseni odene v močno rdečo barvo. Iz semen ga je težko vzgojiti, saj je velikokrat večina semen gluhih, tudi do 95%.

Dobro bo uspeval na sončni ali polsenčni legi v sveži, a dobro drenirani zemlji, glede pH ni izbirčen. Prenese preko - 30 C ( hardiness zone 4-8). Maksimalno višino doseže v 20 do 50 letih.
Presaditev odraslega drevesa (https://www.youtube.com/watch?v=oJc1qJ6v7ws)
Vir:
https://en.wikipedia.org/wiki/Acer_griseum

https://sl.wikipedia.org/wiki/Gorovje_Vudang

http://arnoldia.arboretum.harvard.edu/pdf/articles/2010-68-2-paperbark-maple-acer-griseum.pdf




bukovjek@gmail.com
070-227-374
Majšperk