Schönleben, Janez Ludvik – Dissertatio polemica, 1681 Ljubljana

Zgodovina in genealogija Habsburžanov. Naslovna stran je v rdečem in črnem tisku. Okrašena je z vinjetami, vsebuje en celostranski bakrorez z upodobitvami habsburških cesarjev, grafični odtis cesarskih pečatov in rodoslovne tabele.

Pred naslovnico je bakrorez, na katerem sta v središču upodobljena cesar Leopold I. in Karel Veliki. Cesar Leopold I. stoji na podstavku v sredini stebrišča, obdajajo pa ga njegovi predhodniki od Rudolfa I. do Ferdinanda I. Nad upodobljenimi vladarji in nad Leopoldom I. na oblaku sedi Karel Veliki. Upodobljen je s soncem na prsih, ki razliva svoje žarke na vsakega izmed vladarjev. Kar v bistvu daje knjigi tudi močan simboličen pomen. Teza, ki jo Schönleben v knjigi zagovarja je namreč veličina rodbine Habsburžanov, ki sorodstveno izvira neposredno iz Karla Velikega. (To posledično seveda vnaša ogromno legitimnost, svetost, pobožnost ter veličino Habsburžanov.)
Levo in desno nad Karlom Velikim je napis: »Et documenta damus, qua simus origine nati.« Leopold I. je delo sprejel z odobravanjem in Schönlebnu zanj namenil 750 goldinarjev nagrade.

V posvetilu (»Dedicatio«) cesarju Leopoldu I., ki je nastalo marca 1678, je Schönleben zapisal, da se zaveda, da se je verjetno predrzno lotiti pisanja habsburške genealogije, potem ko je o njej pisalo že toliko učenih mož. Ob tem pa dodaja, da se mu takšna predrznost zdi nujno potrebna, saj se le tako, da o neki stvari razpravlja več mož, lahko pride do prave resnice.
V prvih dvajsetih poglavjih prvega dela spisa (str. 1–162) je predstavljenih dvajset teorij o izvoru Habsburžanov, ki so prikazane na osnovi mnenj različnih avtorjev. Schönleben se v teh poglavjih izkaže kot vsestranski poznavalec starejše in sočasne genealoške literature.
V drugem delu knjige Schönleben predstavlja deset posebnih prednosti, ki jih imajo po njegovem mnenju Habsburžani pred drugimi evropskimi vladarji.
S tem delom je naletel na velik odmev, njegove ugotovitve so morali upoštevati vsi avtorji, ki so se za njim lotili raziskovanja genealogije Habsburžanov in poveličevanja njihovega rodu (npr.: Struvius, Czerwenka, Eckhart). Alphons Lhotsky je o tem spisu zapisal, da je pomemben zato, ker je Schönleben v njem predstavil vse dotedanje teze o izvoru Habsburžanov in se o njih opredelil s precejšnjo mero kritike.

Knjiga je bila tiskana v ljubljanski tiskarni leta 1681, ki jo je nekaj let prej, natančneje konec leta 1678 odprl Janez Krstnik Mayr. To obdobje je bilo prelomno za tiskarstvo v Ljubljani, saj je po izgonu zadnjega protestantskega tiskarja Mandelca, v Ljubljani vladalo skoraj 100 letno zatišje ljubljanskega tiska. Po letu 1678 pa se je v Ljubljani tiskalo neprekinjeno do današnjih dni.

*Schönleben, Janez Ludvik: Rodil se je v družini rezbarja ljubljanskega župana Ludvika Schönlebna in Suzane Kušlan. Obiskoval je jezuitski kolegij v Ljubljani in 15. oktobra 1635 vstopil v njihov red. Študiral je na Dunaju, v Gradcu in Passauu. Leta 1653 je izstopil iz jezuitskega reda, doktoriral v Padovi in se vrnil v Ljubljano. Bil je znan govornik in nekateri govori so bili tudi natisnjeni. Napisal je več del, njegovo najpomembnejše je Carniolia antiqua et nova. Sodeloval je tudi z Janezom Vajkardom Valvasorjem.

[16], 212, 312, [21] str., [1] f. ilustr. pril., frontispic : ilustr., inicialke, vinjete, rodoslovne tabele. Knjiga je kompletna. 33 x 24 cm. Druga izdaja.
Lesene platnice, z lepo vezavo v prašičjo kožo okrašeno s suhim žigom. Originalni kovinski zaponki. Rdeča obreza.
Provenienca (na naslovnem listu): Colegii Societatis Jesu Olomucii / Anno 1690 = Jezuitski kolegij Olomouc
Platnice so rahlo umazane, poškodovan je sprednji spodnji desni vogal platnice, (obdrgnjen). Knjiga je znotraj čista ter odlično ohranjena.
Zelo dobro + ohranjen izvod. (4+/5).

Založništvo in izdelava – Labaci : sumpt. & typis Joann. Baptistae Mayr …, 1681