Nova revija - več izvodov

ENOJNE ŠTEVILKE - 3,99€ ZA KOS
DVOJNE ŠTEVILKE - 5,99€ ZA KOS
TROJNE ŠTEVILKE - 6,99€ ZA KOS
ŠT.57 JE ŽE PRODANA (100€)
PRI NAKUPU TREH IZVODOV JE POŠTNINA BREZPLAČNA

Novo revijo je Cankarjeva založba ustanovila leta 1982, [1] ko je titoistični režim po ukinitvi revije Perspektive leta 1964 prvič dovolil skupini liberalnih in konservativno kritičnih intelektualcev izdajati uredniško povsem neodvisno revijo [2]. Lastnik in založnik revije je Založba Nova revija. [1]

Že leta 1980, kmalu po smrti jugoslovanskega predsednika Josipa Broza Tita , je šest slovenskih avtorjev in intelektualcev (kolumnist Dimitrij Rupel , filozof Tine Hribar , pesniki Niko Grafenauer , Svetlana Makarovič in Boris A. Novak ter literarni zgodovinar Andrej Inkret ) predložilo peticijo oblastem Socialistične republike Slovenije , v kateri so zahtevali, da se jim dovoli izdajati novo samostojno revijo. V peticiji so trdili, da je alternativno revijo Problemi , ki je bila od sredine šestdesetih let prejšnjega stoletja osrednja kritična publikacija v Sloveniji, prevzela ljubljanska lacanovska šola in da je potrebna nova revija. Peticijo je podpisalo več kot 60 javnih osebnosti iz Slovenije, ki so pismo podpore objavile v dnevniku Delo . Trajalo pa je dve leti, preden so revijo dovolili izhajati. Prva številka je izšla leta 1982 pod preprostim imenom Nova revija , kar pomeni Nova revija ali Nova revija . V založniškem odboru so bili intelektualci različnih generacij in različnih ideoloških stališč. Njihova skupna značilnost je bila kritična drža do komunističnega režima z zahodne perspektive: bodisi liberalne , konservativne , krščanskodemokratske ali socialdemokratske .

Sredi osemdesetih let je Nova revija skupaj z levo liberalno popularno revijo Mladina postala eden glavnih glasnikov disidentstva v Sloveniji .

Leta 1987 je izšla 57. številka Nove revije , ki je vsebovala Prispevke k Slovenskemu nacionalnemu programu , pletejo za demokratično in neodvisno Slovenijo. [1] [2] Leta 1989 je intelektualna skupina okrog revije ustanovila Slovensko demokratično zvezo , ki je kmalu postala ena ključnih političnih strank koalicije DEMOS , široke koalicije, ki je zmagala na prvih svobodnih volitvah v Državni zbor leta 1989. Slovenija aprila 1990.

V osemdesetih letih je Nova revija izhajala v nakladi 3500 izvodov. [2] Njegova naklada je v devetdesetih letih padla na 1500 izvodov.


MESEČNIK ZA KULTURO
,CENA JE ZA EN KOS,ČE VZAMETE VSAJ TRI IN PLAČATE NA TRR JAZ PLAČAM POŠTNINO
VA VOLJO SO ŠE ŠTEVILKE:
24/25
26/27 2.izvoda

33/34
37/38
45
48/49
52/53
58/59/60 2izvoda
111/112
120
126/127
128
131
132
136/137
138
139/140
145/146
147/148
149
150
151/152
155
156/157
159/160
161
165/166
180/181
185
196/197
198
210/211
216/217
218
219/220
228/229
230/231
232/233
234/235
239/240
241/242
243/244
245/246
247/248
249/250/251
254/255
256/257/258
259/260
261/262
263/264
265/266 2 izvoda
267/268
269/270
271//272
273/274
275/276
277/278/279
280/281
282/283
284
285/286
287/288
289/290

295/296
197/298
300
301/303
309/311
333/335
339/341
POGLETJE ŠE OSTALE MOJE KNJIGE,ČE VZAMETE VSAJ TRI IN PLAČATE NA TRR JE POŠTNINA BREZPLAČNA

Založba Nova revija je bila ustanovljena leta 1990. Nastala je iz istoimenske revije, ki jo je junija 1980 spodbudilo šest slovenskih razumnikov in podprlo 60 podpisnikov v časopisu Delo. Prva številka Nove revije je izšla maja 1982, založnica je bila Cankarjeva založba. V naslednjih letih je izšlo več posebnih številk revije, največji odmev je doživela slovita 57. številka, v kateri so bili objavljeni Prispevki za slovenski nacionalni program. Objavljali so jih: Dimitrij Rupel, Tine Hribar, Niko Grafenauer, Svetlana Makarovič, Boris A. Novak, Andrej Inkret.

1980 je 60 slovenskih kulturnikov slovenskim komunističnim oblastem poslalo prošnjo za izdajanje nove revije.

Pod prošnjo, ki je bila poslana dober mesec po smrti voditelja komunistične Jugoslavije Josipa Broza - Tita, so bili med drugim podpisani Niko Grafenauer, Tine in Spomenka Hribar, Svetlana Makarovič, Boris A. Novak, Dimitrij Rupel, Dane Zajc, Drago Jančar in Ivo Urbančič.

Nova revija je zamisel Tineta Hribarja
Prva številka Nove revije je izšla maja 1982, njen glavni in odgovorni urednik je bil Tine Hribar, ki je bil tudi avtor ideje o novi oziroma Novi reviji (vir: Igor Omerza: Veliki in dolgi pohod Nove revije).
LOK-LA

Nova revija was founded by Cankarjeva Publishing House in 1982,[1] when the Titoist regime allowed a group of liberal and conservative critical intellectuals to publish an editorially entirely independent journal[2] for the first time after the abolishment of the magazine Perspektive in 1964. The owner and publisher of the magazine is Nova revija Publishing House.[1]

Already in 1980, shortly after the death of the Yugoslav president Josip Broz Tito, six Slovenian authors and intellectuals (columnist Dimitrij Rupel, philosopher Tine Hribar, poets Niko Grafenauer, Svetlana Makarovič and Boris A. Novak, and literary historian Andrej Inkret) submitted a petition to the authorities of the Socialist Republic of Slovenia in which they demanded to be allowed to publish a new independent journal. The petition maintained that the alternative magazine Problemi, which had served as the main critical publication in Slovenia since the mid-1960s, had been taken over by the Ljubljana Lacanian school, and that a new journal was needed. The petition was signed by over 60 public figures from Slovenia, which published a support letter in the daily magazine Delo. It took however two years before the journal was allowed to be published. The first issue appeared in 1982, under the simple name of Nova revija, meaning New Journal or New Review. The publishing board included intellectuals from different generations and different ideological positions. Their common feature was a critical stance towards the Communist regime, from a western perspective: either liberal, conservative, Christian democratic, or Social democratic.

In the mid-1980s, Nova revija became one of the chief voices of dissent in Slovenia, together with the left liberal popular magazine Mladina.

In 1987, the 57th issue of Nova revija was published, which included the Contributions to the Slovenian National Program, a plea for a democratic and sovereign Slovenia.[1][2] In 1989, the intellectual group around the journal established the Slovenian Democratic Union, which soon emerged as one of the key political parties within the DEMOS coalition, a broad coalition that won the first free elections to the National Assembly of Slovenia in April 1990.

In the 1980s Nova revija had a circulation of 3,500 copies.[2] Its circulation dropped to 1,500 copies in the 1990s.[2]

After the independence of Slovenia in 1991, the magazine expanded into one of the most important cultural institutions in Slovenia.