Nonni /Jón Svensson- islandska književnost,knjige za otroke, mladino*

BREZPLAČNA POŠTNINA PRI NAKUPU VSAJ TREH KNJIG. PLAČILO NA TRR,
OZIROMA PO DOGOVORU

Jón Sveinsson z vzdevkom Nonni se je rodil na kmetiji Möðruvellir v Hörgárdalurju blizu Akureyrija . Njegova starša sta bila Sigríður Jónsdóttir (1826–1910) iz Reykjahlíð am Mývatn in Sveinn Þórarinsson (1821–1869), uradnik sodnega izvršitelja Péturja Havsteina, oče kasnejšega islandskega premierja Hannesa Hafsteina . V kasnejših letih je Sigríður obvestila svojega sina Jóna, da je potomec škofa Guðbrandurja Þorlákssona , ki je prvi dal natisniti Sveto pismo v islandščini. Pesniki in pisatelji so izhajali predvsem iz materine družine. [ 1 ]

Jónovi starši so imeli osem otrok, od katerih so trije jeseni 1860 umrli v otroštvu zaradi davice . Björg (Bogga) (1854–1882), Jón Stefán (Nonni) (1857–1944), Sigríður Guðlaug (1858–1916), Ármann (Manni, 1861–1885) in Friðrik (1864–1943) so odraščali. Njegova mati je imela predporočno hčer Kristín (1852–1949), za katere obstoj je Jón izvedel šele, ko je bil odrasel. Leta 1865 se je družina preselila v Akureyri v Pálshúsu , poimenovanem po svojem prvem prebivalcu Pálu. Nonni je imela srečno otroštvo, ki se je končalo z zgodnjo smrtjo njenega očeta Sveinna Þórarinssona leta 1869. Zaradi tega mati ni mogla preživeti sebe in štirih otrok.

V tej situaciji je francoski jezuit Marie-Albéric de Foresta ponudil nadarjenemu Jónu izobraževanje v Franciji. [ 2 ] [ 3 ] Z odobritvijo nadrejenih je začel s programom, ki naj bi protestantskim fantom iz Skandinavije omogočil višjo izobrazbo. Ta ponudba je bila del načrta za ponovno katoliziranje nordijskih držav (»Appell aux Missions boréales«), dva fanta pa naj bi prišla z Islandije. [ 4 ] Starši fantkov so se morali vnaprej strinjati z morebitnim spreobrnitvijo v katolištvo kot tudi z morebitnim duhovniškim poklicem ali pristopom k verskemu redu. [ 5 ]

Leta 1870, pri 13 letih, je Jón zapustil Island na jadrnici Valdemar von Rönne ; [ 6 ] potovanje je trajalo pet tednov. Zimo 1870 je preživel v Kopenhagnu s katoliškimi duhovniki, kjer je moral počakati na konec francosko-pruske vojne . V Franciji je od leta 1871 obiskoval École Libre de la Providence v Amiensu [ 7 ] in sprejel katoliško vero. Njegov mlajši brat Manni mu je leta 1873 sledil v Francijo. Brata sta načrtovala, da se skupaj vrneta na Islandijo, kjer je Nonni želel opravljati misijonarsko delo, Manni pa je želel pomagati izboljšati tamkajšnje življenjske razmere. [ 8 ] Vendar pa je Manni umrl zaradi tuberkuloze v Leuvnu pri 23 letih . [ 2 ] [ 9 ] Jónovi nadrejeni mu niso dovolili, da bi odpotoval k umirajočemu bratu. [ 5 ] Mati Sigríður, ki si je s svojimi otroki pogosto dopisovala, je leta 1876 emigrirala v Kanado , kjer sta že živela dva njena odrasla otroka. Tam je sklenila drugi zakon in leta 1910 umrla v visoki starosti.

Leta 1878 je bil Jón Sveinsson sprejet v jezuitski red. Pet let je študiral književnost, filozofijo in teologijo v Franciji, Belgiji in na Nizozemskem ter štiri leta teologijo v Angliji. Leta 1890 je bil v Glasgowu posvečen v duhovnika . Nonni je bil verjetno prvi islandski katoliški duhovnik po reformaciji v 16. stoletju. Med prvo svetovno vojno je skrbel za francoske vojne ujetnike v Nemčiji . Po vojni je nekaj časa živel v Münstru , od koder je potoval po Evropi . [ 10 ]

Sčasoma se je Nonni vrnil na Dansko, kjer je 20 let delal kot učitelj na jezuitskem kolegiju v Ordrupu ; njegovi predmeti so bili francoščina, stara nordijščina, telesna vzgoja in risanje. Ta leta so bila zanj zelo težka: nemški nadrejeni niso kazali razumevanja za njegovo literarno delo, s katerim se je želel »zapisati iz osamljenosti v sanjsko deželo otroštva«. Prepovedali so mu celo dopisovanje z družino, ker je bilo to »izguba časa«. Počutil se je kot tujec in mu ni bilo dovoljeno nadaljevati svojega pravega poklica, da bi postal misijonar na Islandiji. [ 11 ] Zaradi protina [ 12 ] so ga leta 1912 premestili na Nizozemsko , kjer je srečal sobrate, ki so podpirali njegove literarne ambicije. [ 2 ] [ 13 ] [ 14 ]

Nonni je domovino Islandijo obiskal le dvakrat: leta 1894 (na konju) in leta 1930 na povabilo islandske vlade na praznovanje tisočletnice najstarejšega obstoječega parlamenta na svetu, Althinga . Na potovanju leta 1930 je bil imenovan za častnega občana Akureyrija. [ 9 ]

Nonnijeva polsestra Kristín (1852–1949) je postala mati štirih otrok in je bila zato edina od svojih bratov in sester, ki je imela potomce na Islandiji. Pri treh letih je Friðrik prišel k rejnikom, ki so z njim emigrirali v Kanado. Postal je oče šestih hčera, delal pa je tudi kot slikar pod imenom Fred Swanson. Sestra Björg je umrla za tuberkulozo leta 1882 v starosti 28 let. Sigríður je posvojil eden od očetovih bratov in se leta 1888 preselila v Kanado, kjer je najprej živela z mamo in kasneje z bratom. Umrla je zaradi raka na želodcu

LEPO OHRANJENO,NOTRANJOST LEPA
,POGLEJTE ŠE OSTALE MOJE KNJIGE, ČE VZAMETE VSAJ TRI IN PLAČATE NA TRR JE POŠTNINA BREZPLAČNA

LOK - P3

Podrobni podatki
Avtor
Svensson, Jón
Naslov
Nonni / Jón Svensson ; [prevedel Joža Lovrenčič]
Vrsta gradiva
življenjepis ; za šolske otroke (9-14 let)
Jezik
slovenski
Leto
1974
Založništvo in izdelava
Celje : Mohorjeva družba, 1974 (v Ljubljani : Delo)
Fizični opis
185 str. : ilustr. ; 20 cm
Drugi avtorji
Lovrenčič, Joža, 1890-1952
Zbirka
BREZPLAČNA POŠTNINA PRI NAKUPU VSAJ TREH KNJIG. (ZA NAVADNO POŠTO, OZIROMA TISKOVINO). PLAČILO NA TRR,
OZIROMA PO DOGOVORU
SLOVENSKA IZDAJA

Mladinska knjižnica / Mohorjeva družba ; 2


Jón Stefán Sveinsson, SJ, bolj znan kot Nonni, je bil islandski otroški pisatelj in član Družbe Jezusove. Z Islandije je leta 1870 odšel v Francijo, kjer se je spreobrnil v katoličanstvo. Njegove otroške zgodbe o liku po imenu Nonni so dobro znane na Islandiji in v delih Evrope