Moja pesem / Ančka Salmič *

BREZPLAČNA POŠTNINA PRI NAKUPU VSAJ TREH KNJIG. (ZA NAVADNO POŠTO, OZIROMA TISKOVINO). PLAČILO NA TRR,
OZIROMA PO DOGOVORU
SLOVENSKA IZDAJA
SOLIDNO OHRANJENA KNJIGA ,NOTRANJOST LEPO OHRANJENA,MEHKE PLATNICE
POGLEJTE ŠE OSTALE MOJE KNJIGE,
ČE VZAMETE VSAJ TRI KNJIGE IN PLAČATE NA TRR ALI Z GOTOVINO JE POŠTNINA B R E Z P L A Č N A
(razen kadar je posebno označeno da poštnino plača kupec )

KLJUČ / LOK - S4L -POEZIJA, PESMI, REDKE KNJIGE
STARE ZDRAVSTVENE KNJIGE, ANTIKVARNE KNJIGE,ZDRAVILSTVO,NARAVNO ZDRAVLJENJE
NAJBOLJ BRANE KNJIGE, KNJIGE ZA NA DOPUST, PLAŽO,...
USPEŠNICE ,KLASIKI,DOBRA KNJIGA

SLIKE SO AVTORSKO ZAŠČITENE.
PRI VAŠEM SPOROČILU PROSIM NAPIŠITE ŠE VAŠ KONTAKT(TELEFON,MAIL,..)


Podrobni podatki
Avtor – oseba Salmič, Ančka, 1902-1969
Naslov Moja pesem / Ančka Salmič ; [izbrala, priredila in uredila Gitica Vahčič-Jakopin]
Vrsta gradiva poezija
Jezik slovenski
Leto 1995
Založništvo in izdelava Krško : samozal. [G. Vahčič-Jakopin], 1995 (Krško : Papirna galanterija K. Klanjšček)
Fizični opis 160 str. ; 21 cm
Drugi avtorji – oseba Jakopin, Gitica, 1928-1996
Opombe 2.500 izv.
Spremna beseda Gitice Vahčič-Jakopin na zavihkih knjige
UDK 886.3-1
COBISS.SI-ID 51090944
Ančke Salmič, rojena v Gorenji vasi pri Leskovcu. Življenje v preprosti kmečki družini ji po končani osnovni šoli v Leskovcu ni omogočalo, da bi, kljub veliki želji, šolanje nadaljevala.

29. maj 1902, Gorenja vas pri Leskovcu – 2. september 1969, Novo mesto

Že v mladosti je rada prebirala pesmi Simona Gregorčiča in Franceta Prešerna. Svojo prvo pesem je objavila leta 1925 v ženski reviji Vigred. V samozaložbi je v letu 1940 izdala prvo pesniško zbirko z naslovom Cvetje z neobdelanih gredic. Kasneje je objavljala tudi v Kmečki ženi, Jadranski straži in v koledarju Mohorjeve družbe.

Z družino je bila med drugo svetovno vojno izgnana v delovno taborišče v Nemčiji. Vtise bivanja v izgnanstvu je leta 1967 objavila v zbirki Iz črnih dni pregnanstva. Posthumno je leta 1995 izšla zbirka Moja pesem.

V svojih pesmih je izražala razočaranje po neizživeti ljubezni, opevala naravo, navezanost na zemljo, skromnost kmečkega življenja, hrepenenje po sreči, svobodi in boljšem življenju.

Umrla je 2. septembra 1969 v novomeški bolnišnici. V Leskovcu pri Krškem, kjer je preživela zadnjih deset let, je po njej poimenovana ena glavnih ulic.

Občutek

Saj se mi včasih, kar čudno zazdi,

ko da se v meni pretaka nemirna ciganska kri.

Ko pridejo mimo po cesti

mi čudno hotenje pograbi srce.

Da bi kar zadaj na voz k njimi prisela in gosli v roke.

Pa bi šla.

Pela bi s strunami gosli, jokala in pela,

da se vsaj enkrat izprazne mi duša do dna!

Jaz bi prehodila vsa pota, vse bele ceste,

spenjala bi se na sončne visoke gore.

Tonila bi v bajno tihoto čarobnih gozdov,

vsa daleč odmaknjena svetu in prosta vseh tesnih okov.

Ponoči bilo bi nad mano nebo,

kakor z zlatom pretkan baldahin,

in morda bi srečna na strgani plahti zaspala,

kot črni svobodni ciganski sin.