Greh abbéja Moureta / Émile Zola *

BREZPLAČNA POŠTNINA PRI NAKUPU VSAJ TREH KNJIG. PLAČILO NA TRR.
OZIROMA PO DOGOVORU.

ROMAN O LJUBEZNI MED DUHOVNIKOM SERGEJEM IN LEPO ALBINO. LJUBEZEN JU ZANESE DO SKRAJNOSTI. IN ZDRUŽITVE. V TO LJUBEZEN PA SE VMEŠA ABBE MOURET IN JO RAZDRE

,SOLIDNO OHRANJENA KNJIGA,NOTRANJOST LEPA ,TRDE PLATNICE Z OVITKOM
POGLEJTE ŠE OSTALE MOJE KNJIGE, ČE VZAMETE VSAJ TRI IN PLAČATE NA TRR JE POŠTNINA
B R E Z P L A Č N A

LOK - SP - 2X
Podrobni podatki
Avtor – oseba Zola, Émile, 1840-1902
Naslov Greh abbéja Moureta / Émile Zola ; [prevedel France Šuštaršič]
Enotni naslov La faute de l'abbé Mouret. slovenski jezik
Vrsta gradiva roman ; leposlovje za odrasle
Jezik slovenski
Leto 1965
Založništvo in izdelava V Ljubljani : Cankarjeva založba, 1965
Fizični opis 326 str. ; 21 cm
Drugi avtorji – oseba Šušteršič, France, 1918-1983
Zbirka Svetovni roman
Opombe Prevod dela: La faute de l'abbé Mouret
"Greh Abbéja Moureta" v Zolajevem opusu / prevajalec: str. 323-[327]
UDK 821.133.1-311.2
COBISS.SI-ID 306718

La Faute de l'Abbé Mouret je peti roman v dvajsetih zvezkih serije Les Rougon-Macquart Émila Zolaja. Zlobno antiklerikalnega tona sledi grozljivim dogodkom na koncu La Conquête de Plassans, tokrat pa se osredotoča na oddaljeno provansalsko zabito vas.
Zaplet se osredotoča na nevrotičnega mladega duhovnika Sergea Moureta, ki ga prvič vidimo v La Conquête de Plassans , ko sprejema njegove ukaze in postane župnik v nezainteresirani vasi Artauds. Inbred vaščani se ne zanimajo za vero in Serge je prikazan, kako daruje več divje navdušenih maš v svoji popolnoma prazni, skoraj zapuščeni cerkvi. Zdi se, da Sergea to stanje ne moti le, ampak se zdi, da ga je še posebej pozitivno iskal, saj mu daje čas, da razmišlja o verskih zadevah in v celoti izkusi gorečnost svoje vere. Sčasoma doživi popoln živčni zlom in se zgrudi v skoraj komo, nakar ga njegov daljni sorodnik, nekonvencionalni zdravnik Pascal Rougon (osrednji lik zadnjega romana v seriji, Le Docteur Pascal iz leta 1893 ), da v oskrbo prebivalci bližnje zapuščene veličastne hiše Le Paradou.

Roman nato ubere popolnoma novo smer v smislu tona in sloga, saj Sergea - ki trpi za amnezijo in popolno dolgoročno izgubo spomina, brez pojma, kdo ali kje je razen njegovega imena - obožuje Albine, muhasto, nedolžno in popolnoma neizobraženo dekle, ki je bilo prepuščeno odraščati tako rekoč samo in divje na širnem, razpotegnjenem, zaraščenem ozemlju Le Paradouja. Oba živita idilično blaženo življenje s številnimi svetopisemskimi vzporednicami in se čez nekaj mesecev močno zaljubita drug v drugega; vendar pa v trenutku, ko izpolnita svoje razmerje, ju odkrije Sergejev pošastni nekdanji monsinjor in takoj se mu povrne spomin. Sergeja, ki ga pretresa krivda zaradi njegovih nenamernih grehov, pahne globlja verska vnema kot kdaj koli prej, Albine pa je zmedena zaradi izgube svojega ljubimca. Tako kot pri mnogih prejšnjih Zolajevih delih se roman nato doseže tragičnega vrhunca, ko si Albine vzame življenje tako, da se zastrupi s cvetnimi hlapi.