Na ognjenem vozu 1 in 2 : roman / Patrick White / 4,99€ obe *

PATRICK WRITE-NA OGNJENEM VOZU 1,2 - PRODAJA SAMO V KOMPLETU,CENA JE ZA OBE SKUPAJ 4,99€,
ZBIRKA NOBELOVCI

BREZPLAČNA POŠTNINA PRI NAKUPU VSAJ TREH KNJIG.(ZA NAVADNO POŠTO - TISKOVINA)
PLAČILO NA TRR. OZIROMA PO DOGOVORU.


SLABŠA OHRANJENOST PLATNIC,NOTRANJOST KNJIGE POVSEM OHRANJENA
CENA JE ZA OBE SKUPAJ 4,99€, MOŽNOST POŠILJANJA Z NAVADNO POŠTO,PLAČILO NA TRR
,POGLEJTE ŠE OSTALE MOJE KNJIGE,ČE VZAMETE VSAJ TRI IN PLAČATE NA TRR,JAZ PLAČAM POŠTNINO


LOK - KY3

USPEŠNICE ,KLASIKI ,NAJBOLJ BRANE KNJIGE
SLIKE SO AVTORSKO ZAŠČITENE.
PRI VAŠEM SPOROČILU PROSIM NAPIŠITE ŠA VAŠ KONTAKT(TELEFON,MAIL,..)
Riders in the Chariot je šesti roman avstralskega avtorja Patricka Whitea. Izšla je leta 1961 in je tisto leto prejela nagrado Milesa Franklina. Leta 1965 je prejel tudi zlato medaljo Australian Literature.
Roman je zgodba o življenjih štirih ohlapno povezanih ljudi, katerih skupna vez je mistična izkušnja kočije z naslovom, opisanim v Ezekielovi knjigi , in sledi njihovim življenjem do točke, ko spoznajo, da delijo isto vizijo.

Roman združuje literaturo, mistiko in predmestno življenje v Avstraliji v petdesetih letih 20. stoletja, da bi prikazal nevednost in predsodke vsakdanjih ljudi kot reakcijo na nekaj tistih, ki vidijo neskončno, snežno kepo s katastrofalnimi posledicami

Podrobni podatki
Avtor – oseba White, Patrick, 1912-1990
Naslov Na ognjenem vozu : roman / Patrick White ; [prevedel in spremno besedo o avtorju napisal Janko Moder]
Enotni naslov Riders in the chariot. slovenski jezik
Vrsta gradiva knjiga ; leposlovje za odrasle
Jezik slovenski
Leto 1979
Založništvo in izdelava V Ljubljani : Cankarjeva založba, 1979 (v Ljubljani : mladinska knjiga)
Fizični opis 2 zv. (306, [1] f. pril. z avtorj. sl. ; 379 str.) ; 22 cm
Drugi avtorji – oseba Moder, Janko
Munda, Jože
Zbirka Nobelovci ; 15; 16
Opombe Prevod dela: Riders in the chariot
Spremna beseda o avtorju / Janko Moder: zv. 2, str. 357-379
White pri nas / Jože Munda: zv. 2, str. [381]
Predmetne oznake White, Patrick, 1912-1990 -- Literarne študije
UDK 821.111(94)-311.2
821.111.09(94)White P.
COBISS.SI-ID 7877889


Podrobni podatki
Avtor – oseba White, Patrick, 1912-1990
Naslov Na ognjenem vozu : roman / Patrick White ; [prevedel Janko Moder]
Enotni naslov Riders in the chariot
Vrsta gradiva roman ; leposlovje za odrasle
Jezik slovenski
Leto 1975
Založništvo in izdelava V Ljubljani : Cankarjeva založba, 1975 (v Ljubljani : Mladinska knjiga)
Fizični opis 2 zv. (306; 379 str.) ; 22 cm
Drugi avtorji – oseba Moder, Janko
Zbirka Nobelovci ; 15, ; 16
Opombe Prevod dela: Riders in the chariot
Spremna beseda o avtorju / Janko Moder: knj. 2, str. 359-379
White pri nas / Jože Munda: str. 381
Predmetne oznake White, Patrick
Nekontrolirane predmetne oznake avstralska književnost / avstralski roman / leposlovje za odrasle
UDK 821.111(94)-311.2
COBISS.SI-ID 11423282
Patrick White, rojen 28. maja 1912 v Londonu očetu Avstralcu in mami Angležinji, velja za enega pomembnejših avtorjev 20. stoletja. Njegovo življenje je zelo zaznamovala huda oblika astme, zaradi katere je bil prikrajšan za aktivnosti, ki jih imajo radi otroci. Po drugi strani pa je zaradi bolezni ljubezen našel v branju, pisanju in obiskovanju gledališča, kar je kasneje vplivalo na njegovo življenjsko pot. Študentu francoščine in nemščine so mnogi zamerili homoseksualnost, kar pa izjemnega romanopisca in velikega političnega borca, ki svojega mnenja nikoli ni obdržal zase, ni ustavljajo na literarni poti. V času življenja je objavil dvanajst romanov, tri zbirke kratkih zgodb in osem iger. Kritiki pravijo, da je vrhunski prav zato, ker je osrednja tema njegovih besedil precej enostavna, nezapletena, ki pa jo nato vrhunsko nadgradi in izpili do točke, ko bralca nevede zapelje v drug svet – svet, v katerem prek literarnih junakov spoznava tudi njega samega. Za izjemen doprinos k literaturi je Patrick White leta 1973 kot edini Avstralec prejel Nobelovo nagrado. Z nagrado je ustanovil sklad Patrick White Award, ki podeljuje nagrade kreativnim pisateljem, ki ustvarjajo skozi daljše obdobje svojega življenja.
Poleg Visečega vrta, ki je izšel po njegovi smrti, so v slovenščino prevedena še Zadeva Twyborn, Voss, Tetina zgodba in Na ognjenem vozu.

Knjiga se začne z epigrafom iz Poroke nebes in pekla , v katerem si William Blake predstavlja pogovor s prerokoma Izaijem in Ezekielom . Na vprašanje, kako si lahko drzne trditi, da mu je govoril Bog, Izaija pravi, da je v vsem začutil neskončnost in ugotovil, da je bil glas iskrene ogorčenosti sam glas Boga. Ezekiel pravi, da je delo preroka dvigniti druge ljudi v dojemanje neskončnega.

del I
V letih po drugi svetovni vojni Mary Hare živi na obrobju predmestja Sarsaparilla. Čeprav jo obseda globoka ljubezen do narave in živali, je družbeno nerodna in izobčena iz skupnosti, ki jo ima za ekscentrično. Spomini na njeno otroštvo prikazujejo njeno zlorabo in mučenje s strani očeta, sydneyjskega trgovca z vinom, ki se je poročil nad svojo postajo in arogantno zapravil ženino bogastvo pri gradnji Xanaduja, propadajočega posestva, kjer zdaj živi Mary. Njen daljni bratranec Eustace Cleugh, ki je nekoč obiskal Xanadu, a se je na Maryjino otroško zaljubljenost odzval s prezirom, jo ​​je pred kratkim ponovno začel finančno podpirati po dolgi odsotnosti med vojno. Nekoč jo je po hudi bolezni ozdravila Ruth Godbold, med katero je imela vizije ognjenega voza; Mary v sebi verjame, da ima Ruth enako vizijo.

S svojimi novimi sredstvi Mary najame gospo Jolley, da ji gospodinji. Jolleyjeva je navzven verna, a se kmalu izkaže, da je brezčutna, obsojajoča ženska. Par hitro razvije medsebojni strah in sovražnost drug do drugega, ko Jolley sklene prijateljstvo z gospo Flack, sorodno dušo in mestno čenčo, ki živi sama v Sarsaparilli. V iskanju zavetja pred strupenim ozračjem Xanaduja se Mary zateče v grmičevje okoli posestva in naleti na starejšega Mordecaija Himmelfarba.

del II
Mardohej deli svojo življenjsko zgodbo z Marijo, ko se par poveže pod drevesom. Mordecai, rojen leta 1880 v premožni judovski trgovski družini v Nemčiji, je bil v zgodnjem otroštvu obarvano s šibko zavestjo o pogromih , ki so takrat potekali v vzhodni Evropi. Odraste v izjemnega učenjaka in študira na Oxfordu, kjer ga kratka afera s hčerko angleškega plemiča pusti strtega srca. Kmalu preden se vrne domov, da bi se v prvi svetovni vojni boril za Nemčijo , mu mati pošlje pismo, v katerem mu pove, da se je njen oče odpovedal judovstvu; sorodniki kasneje za to odločitev krivijo njeno smrt. Mordecai dobi medaljo za svojo vojno službo, se poroči in je kasneje imenovan za angleškega profesorja v majhnem mestu.

Zaradi vzpona Tretjega rajha so ga izključili z univerze, med Kristalno nočjo pa mu odpeljejo ženo, ki je Mordecai nikoli več ne vidi. Ko liberalni par, ki mu daje zatočišče, odpeljejo, se Mordecai pojavi na policijski postaji in ga z vlakom odpeljejo v koncentracijsko taborišče . Veliko njegovih sopotnikov umre med potovanjem. Mordecaju je ob prihodu prihranjeno takojšnje uničenje in po uporu v taborišču pobegne. Kasneje mu pomagajo v Palestino, kjer po kratkem srečanju s svakom impulzivno napove, da se namerava naseliti v Avstraliji.

del III
Kmalu po prihodu v Sydney se Mordecai zaposli kot kovinar pri Brighta Bicycle Lamps v Barranugliju. Zaveda se, da je njegov delodajalec Harry Rosetree prav tako nemški Jud, vendar njegove uverture ostro zavrača lastnik tovarne, čigar družina se po svojih najboljših močeh trudi asimilirati v avstralsko družbo srednjega razreda. Gospa Flack začne širiti zlobne in neutemeljene govorice o Mordekaju, ki jih posreduje Blueu, drugemu delavcu v tovarni, ki ga gospe Jolley predstavi kot svojega nečaka. Mordecai si nekega dne v službi po nesreči poškoduje roko s svedrom in zanj poskrbi soseda Ruth Godbold.

Del IV
Ruth je obubožana in globoko verna ženska, ki preživlja šest majhnih otrok s perilom iz drugih gospodinjstev. Kot otrok se je izselila v Sydney iz Velike Britanije, potem ko je v nesreči na kmetiji umrl njen brat, in kasneje dela kot hišna služabnica v gospodinjstvu bogate družbenice Jinny Chalmers-Robinson. Preseli se v Sarsaparillo s Tomom, za katerega se pozneje razkrije, da je žaljiv in nagajiv alkoholik. Njun zakon se konča, potem ko se ona sooči z njim v bordelu, kjer naleti tudi na Alfa Dubbo, Aboridžina, s katerim ostali prisotni grdo ravnajo, in mu pokaže prijaznost.

del V
Gospa Jolley pove Mary, da je prekinila službo, da bi živela pri gospe Flack, in razkrije globino lastne nestrpnosti, ko zaničuje Marijino prijateljstvo z Mordekajem. Prikazana je globina Mordecaijeve izobčenosti od preostale delovne sile tovarne Brighta. V kopalnici tovarne Mordecai najde kopijo Svetega pisma, odprtega za opis kočije v Ezekielovi knjigi. Alf, zaposlen kot čistilec v tovarni, pride po svojo knjigo in moški se kratko predstavijo. Kljub Alfovi zadržanosti, da bi se odprl Mordekaju, oba moška posamezno priznavata, da ju deli globoka duhovna povezanost zaradi kočije.

Opisuje se Alfovo zgodnje življenje, vključno z njegovo ugrabitvijo od matere in otroštvom na domu anglikanskega duhovnika Timothyja Calderona, čigar sestra spodbuja njegov nastajajoči dar za slikanje. Alf pobegne kot najstnik, potem ko Calderonova sestra zaloti oba moška med seksom. Ko prispe v Sydney, vzame v podnajem sobo od prostitutke Hannah, kjer živi samotarsko življenje in brusi svoje umetniške talente s slikanjem prizorov iz evangelijev. Ko Hannah ukrade nekaj njegovih slik in jih proda, češ da pomaga njegovemu finančnemu položaju, ga izdaja močno prizadene in takoj odide, kasneje pa si vzame sobo v Barranugliju za delo v tovarni kolesarskih svetilk.

del VI
V današnjem času se bliža velika noč . Začuti težave, Rosetree tiho ponudi Himmelfarbu priložnost, da med pasho ostane doma . Tudi Mordecai sluti, da obstaja zarota proti njemu, a se kljub temu vrne v tovarno dan pred velikim petkom . Blue in njegovi prijatelji v tovarni zadenejo na loteriji in jutro preživijo ob popivanju v pubu čez cesto. Ko pijan tava po tovarni, Bluea prevzame občutek Mordekajeve drugačnosti in spomni se na omembo gospe Flack o judovskem demorilu . Mordecaia ujamejo in podvržejo lažnemu križanju na drevesu jacaranda zunaj tovarne. Alf noče posredovati in zanika kakršno koli povezavo z Mordecajem. Istočasno se Mary Hare sprehodi skozi Xanadu, ko se v marmorni strukturi njenega doma pojavi razpoka, in sluti, da je njen prijatelj umorjen.

Rosetree sprva ne uspe posredovati, vendar sčasoma naroči delovodju, naj konča spektakel. Himmelfarb je posekan, a pozneje postane jasno, da je smrtno ranjen. Njegove rane oskrbujejo v lopi, v kateri živi Ruthina družina, s pomočjo Mary, medtem ko je njegov lastni dom požgan in uničen. Alf trio opazuje od zunaj, vendar odide, preden odkrijejo njegovo prisotnost, Mordecai pa podleže poškodbam.

Zaradi občutka krivde zaradi Mordecaijeve smrti se Rosetree obesi v svoji kopalnici. Alf ostane v svoji sobi in cele dneve dela, da naslika prizor, ki mu je bil priča v Ruthini hiši, in ga vključi v svojo sliko Ezekielove vizije voza. Kmalu po tem, ko konča, ga mrtvega najde njegova stanodajalka; slika je prodana na dražbi pri prodaji posestva in njena sedanja lokacija ali celo, ali je preživela, ni znano.

del VII
Leta kasneje je Xanadu porušil in prodal agent upravičenca Maryine oporoke, Eustace Cleugh. Zemljišče je razdeljeno na predmestno obrobje Sydneyja, ki se širi. Mary velja za mrtvo, potem ko je zapustila Sarsaparillo v noči Mordecajeve smrti, vendar njenega trupla niso nikoli našli.

Gospa Jolley odkrije, da je Blue pravzaprav zunajzakonski sin gospe Flack. Poleg tega se razkrije, da otroci gospe Jolley verjamejo, da je odgovorna za smrt njenega moža, in ji preprečijo vrnitev v Melbourne – dejstvo, ki ga gospa Flack odkrije med vohljanjem po pismih gospe Jolley. Oba sta obsojena na skupno življenje v okolju medsebojnega strahu, previdna pred močjo, ki jo ima vsak nad drugim.

Rosetreejeva žena Shirl, ki je bila ponovno poročena, je povabljena na družbeno kosilo z Ruthino nekdanjo delodajalko Jinny in še eno žensko. Trio razpravlja o tem, ali je bilo to, kar se je zgodilo v Sarsaparilli, čudež, in Shirl izgubi zbranost, ko se spomni Harryjevega samomora.

Ruth opazuje svojo najstarejšo hčerko Else s svojim novim partnerjem Bobom Tannerjem – oba sta pomagala skrbeti za Mordecaja – in ugotovi, da bo on do Else ravnal z ljubeznijo in spoštovanjem, kot ga ona nikoli ni poznala v lastnem zakonu. Ko se nekega dne sprehaja mimo dežele, ki je bila nekoč Xanadu, jo prevzame spomin na Mordecajevo smrt. Na prihodnjih sprehodih po isti poti odmika oči.