Naši mejniki : kratke storije iz minulih dni / Prežihov Voranc 1946

PRVA IZDAJA 1946

BREZPLAČNA POŠTNINA PRI NAKUPU VSAJ TREH KNJIG. (ZA NAVADNO POŠTO - TISKOVINA)
PLAČILO NA TRR.OZIROMA PO DOGOVORU.


SOLIDNO OHRANJENA KNJIGA ,NOTRANJOST LEPO OHRANJENA,TRDE PLATNICE
,PRVA SLOVENSKA IZDAJA, V KNJIGI JE PODPIS PREJŠNJEGA LASTNIKA
POGLEJTE ŠE OSTALE MOJE KNJIGE,
ČE VZAMETE VSAJ TRI KNJIGE IN PLAČATE NA TRR ALI Z GOTOVINO JE POŠTNINA B R E Z P L A Č N A
(razen kadar je posebno označeno da poštnino plača kupec )

KLJUČ / LOK - KX2 - NAJBOLJ BRANE KNJIGE, POCENI KNJIGE ZA NA DOPUST, PLAŽO,...
USPEŠNICE ,KLASIKI,DOBRA KNJIGA

SLIKE SO AVTORSKO ZAŠČITENE.
PRI VAŠEM SPOROČILU PROSIM NAPIŠITE ŠE VAŠ KONTAKT(TELEFON,MA

Podrobni podatki
Avtor – oseba Prežihov Voranc
Naslov Naši mejniki : kratke storije iz minulih dni / Prežihov Voranc
Vrsta gradiva kratka proza
Ciljna skupina leposlovje za odrasle
Jezik slovenski
Leto 1946
Založništvo in izdelava V Celju : Tiskarna Družbe sv. Mohorja, 1946 (v Celju : Tiskarna Družbe sv. Mohorja)
Fizični opis 157 str. ; 20 cm
Zbirka Zadružna knjižna izdaja ; 18
UDK 821.163.6-32
COBISS.SI-ID 168193
Naši mejniki so zbornik novel slovenskega pisatelja Prežihovega Voranca (1893–1950). V slovenščini je knjiga izšla leta 1946, nemški prevod je Grenzsteine ​​.

Vsebina
Zgodbe v Grenzsteine ​​govorijo o dogajanju na slovensko-koroškem obmejnem območju. Pripovedujejo predvsem zgodbe o partizanih in izkušnjah z in z nacionalsocialisti , ki temeljijo na dejanskih dogodkih, vendar jih je avtor literarno popačil. Tu sta tudi dva opisa bivanja v koncentracijskih taboriščih, ki jih je moral avtor izkusiti na lastni koži, ter odlomek iz dnevnika, ki je bil za izvirnik preveden v slovenščino. Vse zgodbe izhajajo iz avtorjevega neposrednega okolja, temeljijo na lastnih izkušnjah ali pa jih je sam raziskoval in se dogajajo med letoma 1941 in 1945. Knjiga ni grobo poveličevanje partizanov, čeprav je avtor na njihovi strani ne opisuje le posameznih junaških dejanj, ampak tudi stvari, ki so bile pogosto zamolčane. To odraža razdeljen odnos v slovenskem narodu do nacionalsocializma, oportunizma in utapljanja ter krutosti in nečlovečnosti te vojne.

Stari grad . Prva zgodba govori o invalidnem najstniku Vesterju, ki opazuje dogodke, ki se tam odvijajo vse od nemške invazije leta 1941 na ruševinah gradu nad slovenskim mestom (namreč Drauburg). Opazuje prvotno navdušenje prebivalstva, nato postopno naseljevanje posameznih ljudi in družin, vse do začetka partizanskega boja, ko so ujetnike pripeljali na grajske razvaline, da bi jih tukaj usmrtili. Dečkova začetna vloga skrivnega opazovalca se spremeni, ko se pred njegovimi očmi odvijejo muke brutalnega zasliševanja lokalnega nacionalsocialista mladenke, ki je prav tako domačinka in je skrivala partizane. Vester vrže kače, ki so se tam sončile, na mučitelja Huberta, ta pa v paniki pobegne. Kmalu zatem je na teh istih grajskih razvalinah usmrčen tudi sam ujeti Vester.

Kristina . Trije slovenski fantje so se prostovoljno javili v patruljo za izsleditev partizanov na gori nad mestom. Dejansko naletijo nanje in izbruhne spopad, v katerem vsi trije streljajo na osebo, ki izgine v temi. Zaradi slabe vesti se nato vrnejo na prizorišče, saj imajo občutek, da so to osebo ustrelili. Najdejo mladenko Kristino, ki se je borila kot partizanka in je sedaj hudo ranjena. Iz usmiljenja jo snamejo in skrijejo v eno od svojih hiš. V času varstva se s Kristino vedno bolj zbližata. Ko je po ozdravitvi izginila v gozdu, se je nekega dne vrnila kot poveljnica partizanske enote in vse tri prisilila, da so odšli s partizani. To je bila prva tovrstna partizanska mobilizacija na tem območju. Nato o njuni usodi ni znanega nič več. Po vojni se le Kristina vrne tja, kjer so jo nekoč oskrbeli. Vsi trije fantje so padli, vendar je nosila otroka enega od njih.

Polnočno slovo . Kratka zgodba opisuje zadnjo noč štirih ujetnikov v stavbi ljubljanskega vojaškega sodišča pred njihovo usmrtitvijo.

Oče . Stari kmet Valentin Kravar ima štiri sinove, ki delajo v tujini in sprva nimajo nobene zveze z odporom. Po vrsti jih obišče in pove, naj gredo k partizanom na planino. To počnejo tudi vsi sinovi, a ko se po vojni varno vrnejo domov, staršev ni več tam - odpeljali so jih iz maščevanja.

Trije sinovi . Kratka zgodba opisuje usodo treh sinov, ki so vsi odšli v partizane in vsi umrli. Oče je moral vse tri pokopati sam.

Sveta Agneza . Do samotne gorske cerkve sv. Agnes, devet ujetih partizanov četa nemških vojakov pripelje na usmrtitev. Tam so ustreljeni. Nato na skupino po naključju naleti partizanska enota, ki po vrsti strelja na Nemce.

Dva prijatelja . Dva tesna prijatelja sta skupaj pri partizanih. Eden od njiju je v boju huje ranjen. Ko se zdi brezupno, da se ranjenka še lahko reši, prosi prijateljico, naj jo ustreli, preden jo ujamejo. Po težkem notranjem boju prijatelj izpolni to zadnjo prošnjo.

Dva prijatelja . Življenje na koncu združi dva prvotno neločljiva prijatelja iz otroštva. Medtem ko eden postane nemški vojak, drugi konča pri partizanih. Partizan je ujet. Eden od nemških vojakov se prostovoljno javi za njegovo usmrtitev. Ko si stojita sama nasproti, se prepoznata. Situacija je brezupna. Nato ujetniku uspe pobegniti. Medtem ko nemški vojak ustreli samega sebe, drugega ustrelijo med begom.

Poslovanje na Viču . Ljubljančan, poslovnež, ki verjame, da se lahko izogne ​​političnim sporom, se odpravi na službeno pot v južno četrt Vič. Mesto zasedejo Italijani in ga hermetično zaprejo. Ker ni bil nič kriv, je občan popolnoma miren in varen. Ko slučajno sede k brivcu, da bi se obril, vanj vdrejo italijanski vojaki. Ste popolnoma razburjeni in živčni. Povsem namiljenega državljana odpeljejo s frizerjem in vajencem. Čez čas se izkaže, da je bil ustreljen Italijan, morilec pa je izginil v hiši frizerja. Ker vojaki ne najdejo nikogar drugega, vzamejo tri mimoidoče s seboj. Ko državljan zvezan stoji pred strelskim vodom, spozna, da ni mogoče ostati zunaj vojne – a je prepozno.

Zmagovalec . Komandos nemških vojakov pride do kmeta, ki je pomagal partizanom odnesti njegovo imetje in ga za kazen ustreli. Kmet, ki se zave svojega brezizhodnega položaja, zahteva še zadnjo cigareto in zažge lastno kmetijo, da ne bi prišla v roke Nemcem.

Klic doma . Moški se je pred desetletji izselil v Romunijo in o njem ni bilo nikogar več slišati. Zato doma o tem nima kaj povedati. Nenadoma se v hiši med vojno pojavi mladenič, ki govori le nemško. Po dolgi negotovosti se izkaže, da gre za sina pogrešanega, ki je prišel sem iz Romunije v partizane. Domači so šokirani in ne vedo, kaj bi z njim. Sprejmejo ga k sebi in ga poskušajo pregovoriti o njegovih načrtih. Toda nekega dne deček izgine, kasneje pa še hči in sin, ki sta bila na dopustu. Zato so bili starodavni pregnani. Mladi Romun in hišna hči sta oba padla v boju.

Koliko jih je danes? Tukaj avtor opisuje lastne izkušnje v koncentracijskem taborišču Mauthausen . On in še štirje so pripadali tako imenovanemu odredu smrti, ki je moral vsak dan hoditi skozi taborišče ter šteti in odnašati pokojne ujetnike. Za vsakega umrlega so prejeli obrok hrane za ta dan, ki je bil že dodeljen. Eden od komandosov, Rus, je trgoval s temi presežnimi obroki hrane. Ko nekega dne domnevno mrtev človek, ki so ga vrgli na kup trupel, oživi, ​​ga prav ta Rus nahrani s svojimi porcijami.

Sedem otrok . Sojetnik v koncentracijskem taborišču Mauthausen pripoveduje avtorju, kako mu je morilec v drugem delovnem taborišču prizanesel zaradi njegovih sedmih otrok.

Okoli Uršlje Gore . Hiše na gori gorijo. Nemci in partizani so drug drugemu zažigali hiše. Tisti, ki je šel prvi v gozd se borit kot partizan, je tik pred koncem vojne umrl zadnji.

srečanje ​Avtor pripoveduje o različnih srečanjih v ujetništvu z drugimi Korošci, nemškimi Korošci in Slovenci.

Osem tovarišev . Usmrtitev se pripoveduje v oddaljenem gozdu.

Otroški delavec . Dnevnik nacionalsocialistične otroške skrbnice Rosi Germoll (izmišljeno) med letoma 1941 in 1945 opisuje neusmiljeno psiho ženske.