Vladka in Mitka / Zofka Kvedrova - prva izdaja, brez platnice

V KNJIŽICI JE VEČ ZGODB, KAZALO NA SLIKI
STARA KNJIGE BREZ PREDNJE PLATNICE, PRIMERNO ZA BRANJE, PRVA SLOVENSKA IZDAJA, REDKOST

BREZPLAČNA POŠTNINA PRI NAKUPU VSAJ TREH KNJIG. PLAČILO NA TRR.OZIROMA PO DOGOVORU.
REDKOST
SREDNJE OHRANJENA SKORAJ STO LET STARA KNJIGA,NOTRANJOST LEPA, KNJIGA JE BREZ PLATNIC

POGLEJTE ŠE OSTALE MOJE KNJIGE, ČE VZAMETE VSAJ TRI IN PLAČATE NA TRR JE POŠTNINA
B R E Z P L A Č N A

SLIKE SO AVTORSKO ZAŠČITENE.
PRI VAŠEM SPOROČILU PROSIM NAPIŠITE ŠE VAŠ KONTAKT(TELEFON,MAIL,..)

KLJUČ / LOK - V2
STARE SLOVENSKE KNJIGE,ANTIKVARNE KNJIGE,UČBENIKI NAJBOLJ BRANE KNJIGE

Podrobni podatki
Avtor – oseba Kveder, Zofka
Naslov Vladka in Mitka / Zofka Kvedrova ; [portretno študijo pisateljice je narisal Mirko Šubic]
Vrsta gradiva kratka proza
Ciljna skupina leposlovje za odrasle
Jezik slovenski
Leto 1927
Založništvo in izdelava V Ljubljani : Vodnikova družba, 1927 (v Ljubljani : Delniška tiskarna)
Fizični opis 111 str. : ilustr. ; 19 cm
Drugi avtorji – oseba Šubic, Mirko, 1900-1976
UDK 821.163.6-32
COBISS.SI-ID 30665729

Zofka Kveder je ena izmed prvih slovenskih pisateljic (pred njo so ustvarjale Pavlina Pajk, Luiza Pesjak, Fany Hausmann, Josipina Turnograjska, Marica Nadišek Bartol) in prva pisateljica, uvrščena v nacionalno zbirko Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev. Njena prva črtica (Kapčev stric) je bila objavljena v časniku Slovenka leta 1898, ki je bila tedaj še priloga Edinosti. Kratko prozo z žensko, kmečko, mestno, izseljensko tematiko in tematiko balkanskih vojn je objavljala v Slovenskem narodu, Edinosti ter Domu in svetu in mnogih drugih časnikih. Njene prve črtice so bile po večini dobro sprejete. Anton Aškerc ji je v Ljubljanskem zvonu sporočil, da si od nje v prihodnosti obeta dobre pesmi, če bo še malo izboljšala tehniko, a pisateljica se je raje povsem pesništvo posvetila prozi in dramatiki. Leta 1900 je v Pragi izdala zbirko črtic Misterij žene. Nekaj besedil iz te zbirke je bilo tedaj objavljenih tudi v nemškem, češkem in poljskem prevodu. Odtlej se je preživljala le s pisateljevanjem in urednikovanjem. Pisala je tudi v nemškem in hrvaškem jeziku ter sodelovala pri številnih nemških, čeških in hrvaških časnikih. V naslednjih letih je izdala tri zbirke kratke pripovedne proze: Odsevi (1902), Iz naših krajev (1903) in Iskre (1905) in Ljubezen (1901) zbirko dramskih prizorov, v katero je vključena tudi drama Pravica do življenja. Pri Slovenski matici je leta 1908 izšla drama Amerikanci. Med letoma 1903 in 1904 je v Slovanu objavljala svoj prvi roman Nada. Leta 1914 je bil pri Slovenski matici sprejet roman Njeno življenje, ki je zaradi razpustitve te založbe izšel šele leta 1918. V Zagrebu je izdala leta 1911 zbirko novel o balkanskih vojnah Jednaest novela in roman Hanka (1917, prevod v slovenščino leta 1938), po vojni pa več dramskih besedil s politično in zgodovinsko tematiko. Pred smrtjo je izdala zbirko kratke pripovedne proze Po putevima života. Po njeni smrti je bilo izdanih več zbirk objavljenih in še neobjavljenih črtic o hčerkah. Te zgodbe so bile objavljene predvsem v reviji Domači prijatelj. Za časa pisateljičinega življenja so knjižno izšle v češčini, po njeni smrti pa tudi v slovenščini: Vladka in Mitka (1927), Vladka, Mitka in Mirica (1928), Veliki in mali ljudje.

Posvečala se je temam, ki se dotikajo ženskih življenj. Ženska je večinoma tudi glavna junakinja njenih del. V številnih besedilih se avtorica posveča motivoma nosečnosti in rojevanja (Na kliniki, Njeno življenje, Hanka, Misterij žene). Oboje je lahko predstavljeno tudi kot nekaj obremenjujočega. Tako na primer v romanu Njeno življenje porod za žensko predstavlja le trpljenje, rojstvo pa ni nobena odrešitev. Nekajkrat opozori tudi na problematiko umrljivosti pri porodu (romana Nada, Misterij žene) in smrti otrok (Njeno življenje, novela Tinka in Na kliniki). Materinske like prikazuje v vlogi žrtvujočih in predanih oseb (črtica Slikar Novak). Hkrati pa prikazuje tudi podobo hudobne matere, ki je egoistična in od sinov izsiljuje duhovniški poklic, hčere pa sili v poročanje s starimi ženini (Doma, Pravica do življenja). V svojih delih omenja tudi problematiko detomora (črtici Na kliniki in Zločin). Tem podobam pa nasproti postavlja tudi ljubeče matere (Njeno življenje). Posebno pozornost avtorica v svojih delih namenja tudi odnosu med materjo in hčerjo (Hanka, Njeno življenje, Nada).

V romanu Hanka Zofka Kveder piše o potrebi žensk po družbenem udejstvovanju. Naslovni lik si želi biti ustvarjalna (preučuje zgodovino poljskega naroda), pomagati bolnim ljudem, starejšim ali sirotam, vendar vse to lahko uresniči šele, ko zapusti moža in dom. Veliko avtoričinih ženskih likov hrepeni po ljubezenski sreči, ki je neuresničljiva ali mogoča le za kratek čas. Zaradi vseh stisk ženski liki v pisateljičinih trpijo, v nekaterih besedilih izgubijo razum ali se odločijo za prostovoljno smrt.

Pisateljica je v svojih delih govorila tudi o odnosu žensk do lastnega telesa in do spolnosti (Misterij žene). Omenja tudi problematiko prostitucije in posilstev (Vera), zakona brez ljubezni (Misterij žene), prezgodnje poroke (Pri zdravniku, Vera, Iz mirnega kraja) in zakona iz materialne koristi (Star papir, Jaz sem bogata). Prevedla je več čeških in hrvaških dram za slovenski oder, poleg tega pa je tudi slovenske tekste prevajala v nemščino.