uz cvijeće i ja - slika u emajlu

z rožami in jaz - slika v emajlu
podpisal Schneider
dimenzije 28 x 28 cm

Emajl je steklo, zmleto v prah, ki se veže na kovinsko podlago s taljenjem pri temperaturi 750-850 stopinj (prekrivni emajl na jekleni pločevini) ali 800-900 stopinj (osnovni emajl na jekleni pločevini). Prah se stopi, po ohlajanju pa na kovinski površini nastane trdna steklena prevleka. Če je steklena ali keramična podlaga prevlečena s steklom, potem je to glazura. Tehnologija emajliranja je zelo stara in se je v zgodovini uporabljala v izdelovanju nakita in uporabni umetnosti. V 19. stoletju so ga začeli uporabljati v industrijske namene, predvsem v proizvodnji namizne posode.
Stari Egipčani so nanašali emajl na predmete iz kamna in keramike, včasih tudi na nakit, vendar veliko manj pogosto kot druge starodavne kulture Bližnjega vzhoda. Stari Grki, Kelti, Rusi in Kitajci so se ukvarjali tudi z emajliranjem kovin.
Že v rimskih časih so začeli nanašati emajl na steklo, dokazi o tem pa obstajajo že v pozni republiki in zgodnjem imperialnem obdobju, predvsem na Levantu, v Egiptu, današnji Angliji in na Črnem morju. Emajl v prahu je mogoče proizvesti na 2 načina, z mletjem barvnega stekla ali z mešanjem brezbarvnega steklenega prahu z različnimi barvili, kot so kovinski oksidi. Vzorce naredimo prostoročno ali pa obrise, vrisane v steklo, zapolnimo z barvo. Sama tehnika najverjetneje izvira iz obdelave kovin. Poslikane posode se nato segrejejo na temperaturo, ki je potrebna za taljenje nanesenega steklenega prahu, pri čemer je treba upoštevati, da mora biti tališče samega stekla posode višje od tališča stekla, uporabljenega za izdelavo emajla. Domneva se, da je ta proizvodnja dosegla vrhunec v klavdijskem obdobju in da so tehniko izvajali približno 300 let. Arheološki dokazi za omenjeno segajo v okoli štirideset posod oziroma njihovih odlomkov.
Najpomembnejše obdobje v zgodovini emajla je srednji vek, ko se tehnika uporablja v poznorimski in bizantinski umetnosti, predvsem tehnika cloisonne, ki je bila sprva uporabljena kot imitacija intarzij iz dragih kamnov. Omenjeno tehniko je nadalje sprejela in razširila t.i barbarska ljudstva. V Bizancu so tehniko uporabljali tudi za slikovne upodobitve, ki so jo sprejeli in posneli tudi v zahodni Evropi.
V romaniki je bila razširjena tehnika champleve, ki je za razliko od zgoraj omenjene veliko enostavnejša. V gotski umetnosti so bila najboljša dela izvedena v tehnikah En Ronde Bosse in Basse Taille, vzporedno pa se nadaljuje množična produkcija cenejših del v tehniki champleve.
Preko Bizanca ali morda iz islamskega sveta, torej Indije, je tehnika emajliranja prispela na Kitajsko nekje okoli 13. ali 14. stoletja, prva znana pisna omemba leta 1388 pa jo imenuje muslimanska tehnika. Emajliranje se na Kitajskem od takrat pogosto uporablja in je ohranilo svojo priljubljenost vse do danes. Iz Kitajske se je tehnika razširila na Japonsko, kjer že od sredine 19. stoletja nastajajo zelo kakovostna dela.
V novejši zgodovini je zaradi briljantnih barv emajla postal priljubljena tehnika oblikovalcev nakita in predmetov, kot so jajca Petra Carla Fabergeja, emajlirane škatle iz Batterseja v Angliji, tehniko pa so uporabljali tudi umetniki, kot je George Stubbs in drugi miniaturni portreti. slikarji. Emajliranje je bila priljubljena tehnika draguljarjev iz obdobja secesije, omenimo le Reneja Laliquea in Georgesa Fouqueta.V času stila Art Deco (1920 - 1935) je prišlo do renesanse emajla iz Limogesa, najpomembnejša avtorja sta bila Camille Faure in Jean Goulden Pomemben je vpliv kubizma, zgodnje abstrakcije in kitajske umetnosti na dela tega obdobja. Avtorsko emajliranje je oživelo po drugi svetovni vojni, predvsem v ZDA, pa tudi v Evropi. Takrat se je emajliranje pojavilo kot hobi. , emajli, pa tudi male električne emajlirne peči postajajo vsekakor relativno široko dostopne.
Danes se sodobno umetniško emajliranje promovira z bienalnimi razstavami, med katerimi so najpomembnejše tiste v Vilni, Sankt Peterburgu, pa tudi z bienalnimi razstavami ameriških in japonskih emajlirskih združenj ter Biennale Internationale: L'Art de l'Email in Limoges.