miza Grizogono - vih - olje na platnu

miza Grizogono - vih - olje na platnu
podpisal GRIZOGONO
dimenzije znotraj 30 x 25 cm

Grisogono [grizo '~], plemiška družina iz Splita. Njihovega skupnega izvora z zadarsko družino Grisogono izviri ne potrjujejo. Prvi člani rodu so omenjeni od XIII. stoletja (Martin Grisogon, Franjo Martinov, Prvoslav Franjin). V Splitu so zasedli naslednje položaje: Prvoslav (sodnik in preizkuševalec, prva polovica 14. stoletja), Ivan Prvoslavov (sodnik, sindikalec in odposlanec splitske komune, u. C. 1385); Antun Ivanov (rektor leta 1395, 1413 in 1418) je bil prvi član družine, zabeležen s priimkom Grisogono (1395). Njegov brat Lovro (omenjen 1410–20) je bil zadnji rektor avtonomnega Splita pred vzpostavitvijo beneške oblasti leta 1420. Med Lovrovimi sinovi izstopata Ivan (opat benediktinskega samostana sv. Štefana, um. 1420) in veliki knezi Poljica Rajnerij in Mihovil (polovica XV. St.). Konec XV. in na začetku 16. stoletja se omenja soprakomit splitske galije Mihovil (druga polovica 15. stoletja) in udeleženec protiturške vojne Petar (umrl 1508). Med XV. stoletja je rod razdeljen na več vej; odvetniki ene podružnice Kornelije, zaupnik na dvoru kralja Sigismunda v začetku XV. in Jakobina, ustanoviteljica opatijskega gradu (kasneje Kaštel Gomilica) leta 1513. Od 16. stoletja izstopajo potomci družine, ki izvirajo iz Prvoslava Franjina: polkovnik, vitez sv. Marka Ivan, njegov sin teološki pisatelj Lovro, vojaški poveljnik splitskega območja Lovro (druga polovica 17. stoletja), zdravnik Lovro (druga polovica 18. stoletja) in dr. Serdar Prološac (1777) in Imotski (1778), odvetnik Tom 1759–1849), ki je leta 1822 skupaj z drugimi družinskimi člani prejel plemiško priznanje avstrijskih oblasti. Njegov brat Mihovil je bil serdar v Vrgorcu (1774), brata Franjo in Antun pa sta omenjena kot upravnika na Šolti in Čiovu. Stanislav Juraj je bil poveljnik bataljona v avstrijski vojski (1797–1805). Proti koncu beneške uprave je bil Dujam kapetan splitskega območja, v letih 1809 in 1813 pa je poveljeval francoskim četam v Klisu; Leta 1841 je bil upravnik carine in državnega blaga okrožja Split. V XIX. Petar Marija, sin Tomin, sekretar splitske okrožne vlade, pisec spominskih pesmi in častni član dveh italijanskih akademij. V drugi polovici XIX. Tomo, sin Franjina, je delal v Vrliki (1858–59) in v Stonu (1868); njegov brat je policijski komisar Marko. Vnuki Petra Marije spadajo v naslednjo vejo rodu Grisogono. Potomci njegovega sina Toma so jugoslovansko usmerjeni politiki Ivo (1871–1945), ki je kot politik zanikal kontinuiteto hrvaške državnosti in bil med tistimi, ki so se sistematično borili proti vsemu hrvaškemu, in Prvislav (1879–1969), ki je politik zagovarjal politično koncentracije v Dalmaciji po načelu enakopravnosti Srbov, Hrvatov in Slovencev, se je po uvedbi diktature strinjal z režimom in kraljem Aleksandrom I. Karađorđevićem. Njegova brata sta častnik Thomas Oscar (1885–1944) in vzgojitelj Quintilian. V 20. stoletju so najvidnejši potomci pianistke Ena Grisogono-Iveta (1897–1982), profesorica matematike in fizike v Splitu in zadarskem Lavu (1884–1971), inženir strojništva Petar, pevka Irma Grisogono-Demoris (1917– 2015) in drugi.