Stane Kumar / 1910 - 1997 / - akvarel Lošinj

Stane Kumar / 1910 - 1997 / - akvarel Lošinj
dimenzije v okvirju 52 x 38 cm

Stane Kumar /1910-1997/, slikar, grafik, ilustrator, pisatelj, je leta 1941 diplomiral na zagrebški Akademiji likovnih umetnosti. Že v mladosti je kazal ljubezen do likovne umetnosti. Tako se je na II. narodni gimnaziji Poljane, pa tudi v srednji šoli, učil risati, med drugim Božidar Jakac in Anton Koželj. V srednji šoli je začel izdajati satirično humoristični list Brencelj, »četrta generacija«, ki je začel delovati leta 1928 v paviljonu JAKOPIĆ v Ljubljani. Navdušil slikar Nikola Pirnat. Leta 1932 je bil aretiran zaradi satiričnih risb, za katere so sumili, da so namenjene komunistični propagandi. Med letoma 1932 in 1933 je delal na Delavskem odru, ki ga je takrat vodil Ferdo Delak. Tam je spoznal slikarko in scenografko Ljubo Ravnikar in skupaj ustanovila scenografijo za odrske delavce. Leta 1933 se je vpisal na filozofsko fakulteto na oddelek za umetnostno zgodovino in arheologijo. Hkrati je delal v grafičnem studiu. Oglaševanje podjetij Ljubljana, skupaj z Maximom Sedejem in Ljubom Ravnikarjem.
Na zagrebški glasbeni akademiji, kamor se je vpisal leta 1937, je študiral slikarstvo pri prof. Ljuba Babić, grafika pri prof. Tomislav Krizman in risba Hegedušića. Leta 1938 je bil med ustanovitelji »grud«. Skupina, ki je naslednica hrvaške skupine "Zemlja", združuje napredne slovenske slikarje samouke. .
Leta 1942 so Kumarja odpeljali v taborišče Gonars, kjer so že bili slikarji Nikola Pirnat, Nande in Drago Vidmar, Vlada Lamut, Vito Globočnik in Bojan Stupica. O trpljenju v taborišču so pričale številne umetnine. Kumararjeve risbe otrok, ki so nastale v tistem obdobju, so najbolj pretresljivo pričevanje po italijanskem ujetništvu.
Leta 1945 je Kumar prvič razstavljal kot slikar na skupni razstavi »primorskega umetnika« v Trstu in Gorici. Leta 1946 je prvič samostojno razstavljal na javni površini Železniške livarne Šišen v Ljubljani. 1952 predsednik Društva likovnih umetnikov Slovenije. Leta 1962 je prejel Prešernovo štipendijo in se odpravil na študijsko bivanje v Pariz, leta 1968 pa na študijsko potovanje v Ameriko. Poleg slikanja je ves čas delal kot ilustrator pri založbi Radničko jedinstvo.