tihožitje - olje na platnu

tihožitje - olje na platnu
podpis Omer Mujadžić / 1903-1991 /
dimenzije 48 x 54 cm

Omer Mujadžić se je rodil 1. februarja 1903 v Bosanski Gradiški. Študij slikarstva se je vpisal pri komaj 15 letih na Kraljevi akademiji v Zagrebu, v razredu profesorja Ljuba Babića. Med študijem je od leta 1922 do 1924 delal na Botaničnem inštitutu Royal University. Po diplomi leta 1924 je odšel v Pariz kot štipendist francoske vlade in eno leto preživel v L'École Nationale Supérieure des Beaux Arts. V Parizu preučuje stare mojstre Louvra in opazuje sodobna dogajanja na pariški umetniški sceni - postkubistična manira Andréja Lhota, Picassova vrnitev k figuraciji, prebujeno zanimanje za klasične teme blizu Andréja Derainea. Leta 1925 je sodeloval na enem izmed vodilnih umetniških srečanj tistega časa, Pariškem jesenskem salonu. Po vrnitvi iz Pariza je leta 1926 sodeloval na grafični razstavi Šesterice v salonu Ullrich v Zagrebu. Poleg tega sodeluje na številnih skupinskih domačih in mednarodnih razstavah. Od leta 1927 je delal kot risar v Arheološkem muzeju v Zagrebu, kjer je delal do leta 1931. Od leta 1932 do 1933 je sodeloval s slikarji Vilkom Gecanom, Jozom Kljakovićem, Franom Kršinićem, Vanjo Radaušem in Marijanom Trepšejem pri ilustracijah za posebno izdajo Alkarja. skupni prijatelj Dinka Šimunovića, založba Ex Libris. Leta 1933 je v Zagrebu organiziral prvo samostojno razstavo, ki so jo pospremili zelo dobri umetniški prikazi. Leta 1931 je bil zaposlen na Akademiji za likovno umetnost v Zagrebu, kjer je delal kot profesor; vodi tečaj anatomije in nato slikarski tečaj ter poučuje celih 42 let do upokojitve leta 1973. Umrl je v Zagrebu 28. oktobra 1991.

Mujadžićeva pariška faza razkriva vpliv okolja in časa (pariško predmestje) - ekspresionistični navdihi z nekaterimi elementi kubizma. V tem smislu se je Mujadžić razvil v prvih letih svojega bivanja v domovini (sodelovanje v skupini "Zemlja"), postopoma gradi svojo umetniško fizionomijo in najde pravo usmeritev: portret, intimni žanr, figuralna kompozicija in tihožitje. Od poudarjenih barvnih kontrastov preide v tonsko obdelavo z več barvno poudarjenimi žarišči. Pastos delo nadomesti s svetlobnimi madeži, ki Mujadžićevim slikam dajejo osnovno intonacijo: mehkobo in toplo vzdušje notranjosti. Na svoj specifičen način ustvarja pokrajine iz Dalmacije in s hrvaške obale ter jim daje toplo vzdušje, brez kakršne koli patetike. Pokrajine z Jadrana, okoli Zagreba, spomini na mladost v muslimanskem okolju in neddramatizirana zvrst, so vsi stranski učinki glavne Mujadžićeve teme - portreti in figure: iz "Portreta sestre", ki še vedno spominja na vrstico "Pomlad Salon "s svojimi plastično oblikovanimi oblinami, preko" Muslimanke "," Akt v naravi "," Vezenja "in" Avtoportreta "do reprezentativnih portretov, na katerih je tonska obdelava in umestitev v toplo vzdušje notranjosti odpravila kakršno koli formalnost. Izstopa predvsem kot subtilen in nadarjen risar; prirojeni smisel za risanje, delo na risanju muzejskih eksponatov in grafične opreme knjig (Gj. Szabo "Stari Zagreb"), pa tudi risarska komponenta v pripravi na slikarske rešitve dopolnjujejo umetniško fizionomijo tega prefinjenega umetnika.