ZNAMKA ZNAMENITE OSEBNOSTI - RUDOLF MAISTER

Rudolf Maister (1874 - 1934)

Rudolf Maister, slovenski general in pesnik, se je rodil 29. marca 1874 v Kamniku. V šolo je hodil v Mengšu, Kranju, v Ljubljani in na Dunaju, kjer je končal vojaško kadetsko šolo in postal poklicni oficir. Služboval je v Ljubljani, Celovcu, Brucku, Przemyslu, Celju, Gradcu in Mariboru. V Przemyslu je zbolel na pljučih ter se zdravil v Dalmaciji in v Egiptu. Ker po okrevanju ni bil sposoben za vojaško službo na fronti, je bil premeščen v črno vojsko (Landsturm) in je opravljal delo le v vojašnicah. Ob razpadu Avstro-Ogrske je bil poveljnik 26. črnovojniškega okrožja v Mariboru. V prevratnem času v letih 1918 - 1919 je odločno posegel v dogajanja v Mariboru in na slovenskem Štajerskem, sodeloval pa je tudi v bojih na Koroškem. V času priprav na plebiscit je bil predsednik Narodnega sveta za Koroško in hkrati poveljnik policijskih čet. Leta 1921 je bil predsednik jugoslovanske komisije za razmejitev z Italijo. V vojski Kraljevine SHS je bil vedno bolj odrinjen in že leta 1923 upokojen, čeprav je bil star šele 49 let. V pokoju se je še bolj posvetil organiziranju kulturnega življenja v Mariboru. Že pred upokojitvijo je začel bolehati in je skoraj povsem ohromel. Umrl je na svojem posestvu na Uncu pri Rakeku 26. julija 1934. Pokopali so ga z velikimi častmi na pobreškem pokopališču v Mariboru.
General Maister je bil slovenski pesnik, slikar samouk in zbiralec knjig. Izdal je pesniški zbirki Poezije (1904) in Kitica mojih (1929). Pisal je tudi zgodovinske članke o prevratnih dogodkih v Mariboru. Poznamo pa ga predvsem po njegovih odločnih in uspešnih dejanjih v Mariboru po razpadu Avstro-Ogrske.
Ko je bila 29. oktobra 1918 ustanovljena Država Slovencev, Hrvatov in Srbov, ni bila določena razmejitvena črta z novo državo Nemško Avstrijo. Mariborski nemški mestni svet je sprejel sklep, da je Maribor z zaledjem sestavni del Nemške Avstrije. S slovenske strani je Narodni svet za Štajersko 1. novembra 1918 prevzel oblast v Mariboru in na slovenskem štajerskem, vojaško oblast pa je s soglasjem narodnega sveta prevzel major Rudolf Maister. Narodni svet ga je zaradi večje avtoritete takoj imenoval za generala. Od 1. novembra dalje je bil general Maister najpomembnejša oseba v bojih za slovenski Maribor in severno mejo na Štajerskem. Sprejemal je vojaške odločitve, sodeloval pri vseh pomembnejših sklepih Narodnega sveta ter pri razgovorih in pogajanjih z raznimi antantnimi in nemškimi poslanstvi. Najpomembnejša dejanja po prevratu v Mariboru so bila: mobiliziranje slovenske vojske in ustanovitev mariborskega pešpolka, razorožitev nemške zelene garde (Schutzwehr) 23. novembra 1918, pravočasna vojaška zasedba ozemlja ob narodni meji od Radgone do Dravograda oziroma Velikovca ter odstranitev nemškega župana in razpustitev nemškega mestnega sveta v začetku januarja 1919.
Le malo je Slovencev, ki so jim rojaki posvetili takšno pozornost, kakršno so namenili generalu Maistru. Slovenci smo po prvi svetovni vojni izgubili Koroško in velik del ozemlja ob zahodni meji, ohranili pa smo skoraj vse narodno ozemlje na Štajerskem, kjer je slovenski vojski poveljeval general Maister. Zaradi neuspehov v bojih za meje na drugih odsekih se je še povečal njegov ugled, ker je v teh bojih uspel, seveda s pomočjo svojih borcev in s podporo Narodnega sveta za Štajersko.