Mežiška dolina : [fotomonografija] 1993

POŠTNINO PLAČA KUPEC
,VEČJI FORMAT.LEPO OHRANJENO,NOTRANJOST LEPA,TRDE PLATNICE Z OVITKOM, VELIK FORMAT
POGLEJTE ŠE OSTALE MOJE KNJIGE,


LOK - KZ6 / XXL FORMAT,TEŽA PREKO 1KG
NAJBOLJ BRANE KNJIGE, REDKE KNJIGE,...

SLIKE SO AVTORSKO ZAŠČITENE
PRI VAŠEM SPOROČILU PROSIM NAPIŠITE ŠE VAŠ KONTAKT(TELEFON,MAIL,..)

Podrobni podatki
Avtor – oseba Pajk, Milan, 1942-
Naslov Mežiška dolina : [fotomonografija] / [fotografija Milan Pajk ... [et al.] ; [uredniški odbor Marjan Berložnik ... [et al.] ; besedilo Janez Mrdavšič ; izdajatelj Izvršni svet občine ; prevodi Natalija Mravljak (nemški jezik), Ana Verdnik (angleški jezik)
Vrsta gradiva knjiga
Ciljna skupina leposlovje za odrasle
Jezik slovenski, nemški, angleški
Leto 1993
Založništvo in izdelava Ravne na Koroškem : Voranc, 1993 (Kranj : Gorenjski tisk)
Fizični opis 126 str. : barvne fotogr. ; 29 cm
Drugi avtorji – oseba Berložnik, Marjan
Mrdavšič, Janez
Opombe Ov. nasl. oziroma nasl. iz kolofona
avtorji navedeni v kolofonu
Besedilov slov. in prevod v nem. in angl.
6.000 izv.
Bibliografija: str. 24
Predmetne oznake SGC Domoznanstvo
Fotografije
Mežica (Slovenija ; občina)
Predmetne oznake Mežiška dolina -- domoznanstvo -- fotografija
UDK 908(497.12 Mežiška dolina)(084.12)
908(497.12 Mežiška dolina)
77.047(497.12 Mežiška dolina)
COBISS.SI-ID 33070849

Mežiška dolina je pokrajina ob reki Meži na Koroškem.

Dolina je v zgornjem delu vrezana z Olševo in Peco med vzhodne Karavanke, z Raduho in Smrekovcem v Savinjske Alpe, v spodnjem delu pa se dotika vznožja Pohorja.

Ozka dolina se v zgornjem delu nekoliko razširi le ob sotočju Meže z Javorskim potokom , kar je omogočilo nastanek rudarskega naselja Črna na Koroškem in nižje ob sotočju potoka Šumec , kjer se je razvilo rudarsko naselje Mežica. Med Prevaljami in Ravnami je reka oblikovala do 1 km široko dolino. Nizvodno se dolina ponovno razširi šele v stiku z Mislinjsko dolino, to je na območju treh dolin ali t. i. koroškega kota.

V Mežiški dolini so ležišča železove rude na območju Strojne, cinka in svinca v okolici Mežice in premoga na Lešah, kar je omogočilo industrializacijo doline. Fužinarstvo se je v Črni razvilo v začetku 17. stoletja, pozneje pa še železarstvo na Ravnah in Prevaljah ter doseglo velik razmah v 19. stoletju. Konec 19. stoletja so železarne na Prevaljah ustavile proizvodnjo, kar je prizadelo tudi premogovnik v Lešah, ki so ga 1934 dokončno zaprli.

Nahajališča cinkove in svinčeve rude so omogočila nastanek in razvoj Rudnikov svinca in topilnice Mežica , strupeni plini pa so močno onesnaževali okolje in preprečevali rast gozdov v zgornji Mežiški dolini, najhuje na območju topilnice v Žerjavu.

Mežiška dolina je bila v minulih stoletjih močno izsekana, saj sta rudarstvo in industrija potrebovali veliko lesa. V veleposestniških gozdovih so sekali na golo, gozdne površine so se zmajnševale tudi zaradi paše in požigalništva, s katerimi so pridobivali obdelovalne površine.