Vse o možganski kapi - Marjeta Povše-Trojar, Ruža Ačimovič-Janežič

Možganska kap je posledica prekinitve dotoka krvi v možgane, bodisi zaradi zamašitve žile (ishemična možganska kap) ali pritiska krvi na del
možganov pri možganski krvavitvi. Zaradi pomanjkanja kisika in hranilnih snovi možganske celice odmrejo. Posledice so odvisne od obsega in mesta okvare. Najpogostejše posledice možganske kapi so ohromitev dela telesa, motnje govora, ravnotežja in koordinacije, motnje zaznavanja, požiranja, vida in sluha ter vedenjske in čustvene spremembe. Vzrok za ishemično možgansko kap sta najpogosteje razpok aterosklerotičnega plaka in zamašitev velikih arterij, ki dovajajo kri v možgane (pri arterijah na vratu gre za karotidno bolezen). V tako spremenjenih arterijah se del plaka lahko tudi odtrga in zamaši manjše arterije. O bolezni malih arterij govorimo, ko se zaradi oblog zamašijo male arterije v možganih. Nastane tako imenovana lakunarna kap. Kadar strdek prispe iz drugih organov (najpogosteje ob motnjah ritma iz srca), govorimo o emboliji. Redkejši vzroki ishemične možganske kapi so vnetja žilne stene ali motnje v strjevanju krvi. Pri 20 do 30 % bolnikov vzrokov ne odkrijemo. Motnja dotoka krvi v možgane je lahko samo prehodna (Tranzitorna Ishemična Ataka – prehodna možganska kap). Poteka enako kot možganska kap, le da simptomi in znaki v 24 urah izginejo. Tudi TIA je nujno stanje in zahteva takojšnji pregled pri zdravniku.
Možganska krvavitev je največkrat posledica razpoka možganskega žilja pri prirojenih nepravilnostih (anevrizma, arteriovenske malformacije).

Najpomembnejši dejavniki tveganja za možgansko kap so:
povišan krvni tlak (hipertenzija),
zvišana raven holesterola (hiperholesterolemija),
sladkorna bolezen (diabetes),
motnje srčnega ritma (atrijska fibrilacija),
razvade (kajenje, čezmerno uživanje alkohola),
depresija,
zmanjšana telesna dejavnost,
debelost.

Sodobno zdravljenje možganske kapi temelji na zgodnji ponovni vzpostavitvi prekinjenega pretoka skozi možgane (odstranitev strdka, vstavitev opornice ...). Terapevtsko okno je kratko, samo 4,5 ure, zato sta prepoznavanje zgodnjih znakov možganske kapi in ukrepanje ključnega pomena za možnost uspešnega zdravljenja in s tem zmanjšanja posledic možganske kapi.

Avtor Ruža Ačimovič-Janežič
Jezik Slovenski
Letnik 1997
Št. strani 84
Vezava Mehka
Velikost: 24 cm
Založba Društvo bolnikov s cerebrovaskularno boleznijo
Ohranjenost: 10/10