Pod Možakljo in Karavankami so se uprli / France Konobelj-Slovenko

ZGODOVINA NOB

-BREZ OVITKA,SOLIDNO OHRANJENA 3,99€

POD MEŽAKLJO IN KARAVANKAMI SO SE UPRLI..., FRANCE KONOBELJ-SLOVENKO, MZB JESENICE 1954
,SOLIDNO OHRANJENA KNJIGA, ,NOTRANJOST LEPO OHRANJENA,TRDE PLATNICE,
POGLEJTE ŠE OSTALE MOJE KNJIGE, ČE VZAMETE VSAJ TRI IN PLAČATE NA TRR JE POŠTNINA
B R E Z P L A Č N A

LOK - JF5
Podrobni podatki
Avtor
Konobelj, Franc
Naslov
Pod Možakljo in Karavankami so se uprli / France Konobelj-Slovenko ; [barvne slike Pavel Pirih in Anton Jensterle ; pesmi prispeval Miha Klinar]
Vrsta gradiva
dokumentarna literatura ; leposlovje za odrasle
Jezik
slovenski
Leto
1954
Založništvo in izdelava
Jesenice : Zveza borcev, 1954 (v Ljubljani : "Jože Moškrič")
Fizični opis
399 str. + fotogf. : ilustr. ; 21 cm
Drugi avtorji
Pirih, Pavel
Jensterle, Anton
Klinar, Miha, 1922-1983
UDK
821.163.6-94
COBISS.SI-ID
191343

F. Konobelj nas seznani z močno partijsko organizacijo na Jesenicah že mnogo let pred vojno: inštruirali so jo partijski voditelji iz Ljubljane in jo tudi obiskovali; organizirala je štrajk »zatiranega delavstva« l. 1935; na »borbo z okupatorjem« so jo pripravljali izkušeni španski borci v jeseniški partijski organizaciji kot npr. Jože Gregorčič in France Potočnik. Komunisti so l. 1934 lahko svobodno in nemoteno organizirali Zvezo delovnega ljudstva, delovali v delavskem društvu Enakost in v telovadnem društvu Delavska telovadna enotnost in se zbirali v delavskemu domu pri Jelenu, kjer so se vzgajali revolucionarni kadri.
Zato je »roka jeseniškega železarja, ki je bila doslej vajena vihteti le kladivo, ob vdoru okupatorja takoj zgrabila za puško«. »Da je jeseniški proletarec, ki je prijel za puško tako hitro spoznal pravo vlogo partije, je zasluga predvojnih komunistov, ki so v svojem nesebičnem žrtvovanju in brez pomišljanja na nevarnost šli začrtano pot. Že prvo leto je partijska organizacija tudi v dolini znala vključiti in pridobiti nove borce in podpornike,« piše Konobelj.
Po njegovem so prvi borci odšli v gozdove že junija 1941, 9. avgusta je priseglo že prvih 25 partizanov. »Jože Gregorčič in Stane Žagar sta prižgala plamen NOB na Gorenjskem, Matija Verdnik - Tomaž na Koroškem.« »Jože Gregorčič je bil duša partizanstva, Stane Žagar pa inštruktor CK KPS.« Nihče od njiju ni bil »v sestavi čete, pač pa kot inštruktorja CK KPS gosta taborišča.« Ustno izročilo najstarejših ljudi v Selški in Poljanski dolini še danes prostodušno izjavlja, da je bil Žagar »razbojnik in morilec,« zaradi svoje okrutnosti strah in trepet vse Gorenjske. Po ustnem izročilu naj bi ga partizani sami ustrelili v Davči. Partizanska literatura ga ima za narodnega heroja, ki je marca 1942, kot piše Konobelj, »žrtvoval življenje za svobodo svojega ljudstva nad Crngrobom pri Škofji Loki«.